“Palmovo olje desetka bogato biotsko raznovrstnost v jugovzhodni Aziji, s tem ko se zajeda v tropske gozdove,” je povedal vodja raziskave Erik Meijaard. Izguba habitatov zaradi širjenja plantaž oljnih palm je na rob preživetja potisnilo tudi nekatere najbolj znamenite živalske vrste, kot so orangutani, tigri in giboni, so zapisali v poročilu.
Za regijo z največjo pridelavo palmovega olja na svetu velja azijski otok Borneo, kjer je bilo leta 2016 z oljnimi palmami nasajenih 8,3 milijona hektarjev zemlje. Pridelava palmovega olja je tam povzročila polovico izgube dreves med letoma 2005 in 2015. Na območju otoka pod nadzorom Malezije pa je med letoma 1973 in 2015 poskrbela za 60 odstotkov krčenja gozdov.
V Indoneziji in Maleziji sicer trenutno pridelajo 90 odstotkov vsega palmovega olja, vendar pa se plantaže hitro širijo v osrednjo Afriko in tudi dele Latinske Amerike. “Ker oljne palme rastejo v tropih, bogatih z različnimi vrstami, ima to lahko katastrofalne posledice za globalno biotsko raznovrstnost,” so opozorili avtorji. Na območjih, kamor bi se lahko plantaže razširile, živi več kot polovica vseh ogroženih sesalcev in dve tretjini ogroženih ptic.
Iz oljnih palm pridelajo 35 odstotkov rastlinskega olja, ki ga večinoma porabijo v Indiji, Indoneziji in Kitajskem. Tri četrtine vsega palmovega olja se porabi za prehrano, preostanek pa za kozmetiko, čistilna sredstva in biogoriva.
Po podatkih nevladne organizacije, ki deluje na področju okolja, Transport & Environment je lani v Evropi več kot polovica porabljenega palmovega olja končala v rezervoarjih avtomobilov in tovornjakov.
Avtorji raziskave opozarjajo, da rešitev problema, povezanega s palmovim oljem, ni enostavna. “Več kot polovica svetovnega prebivalstva uporablja palmovo olje in če ga prepovemo ali bojkotiramo, ga bodo verjetno nadomestila olja iz rastlin, ki potrebujejo še več zemlje,” je povedala generalna direktorica IUCN Inger Andersen. Oljna repica, soja in sončnice za pridelavo enake količine olja zahtevajo do devetkrat več zemlje.
Po mnenju okoljevarstvenikov je ena od možnih rešitev, da se pridelavo preusmeri stran od nedotaknjenih tropskih gozdov. Plantaže bi lahko preselili na degradirana območja, ki so tudi na Borneu.
