Človeštvo vsako leto poseka velike površine gozda, zlasti z namenom pridobiti površine za intenzivno kmetijstvo. S tem se izgubljajo območja, ključna za ohranjanje biotske pestrosti, poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Pljuča planeta se krčijo

WWF je ugotovil, da je 29 območij obsežnejšega izsekavanja v Južni Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji prispevalo več kot polovico celotne izgube gozda. Med najbolj prizadetimi regijami so Amazonija in Cerrado v Braziliji, Amazonija v Boliviji, pa območja v Paragvaju, Argentini, na Madagaskarju ter na Sumatri in Borneu v Indoneziji in Maleziji.

V brazilski regiji Cerrado, ki je dom petim odstotkom živalskih in rastlinskih vrst na planetu, območje hitro “čistijo” za pridelavo soje in rejo živine. v obdobju 2004-2017 je bilo tam izgubljenega 32,8 odstotka pogozdenega območja.

Ob tem, da so izrednega pomena kot habitat za živali in rastline, so gozdovi tudi pomemben hranilnik ogljikovega dioksida. Skupaj z drugim rastlinjem in tlemi posrkajo okoli tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človek. Vseeno hitro izginjajo, kar ogroža obstoj Zemlje, kot jo poznamo.

“Nasloviti moramo pretirano potrošnjo in večji pomen pripisati zdravju in naravi namesto trenutnega poudarka na gospodarski rasti in finančnih dobičkih za vsako ceno,” je ocenila vodilna za področje gozdov pri WWF International Fran Raymond Price. “To je v interesu človeštva,” je podčrtala in izpostavila, da je v tropskih gozdnih regijah, v katerih prihaja do velikih sprememb rabe tal, večja tudi verjetnost izbruha bolezni.

Poročilo WWF ne apelira le na vlade, naj ohranjajo biotsko pestra območja in zavarujejo pravice domorodnih ljudstev, pač pa tudi na državljane, naj se izogibajo izdelkom, povezanim z deforestacijo, kot so nekatero meso ter izdelki iz soje in palmovega olja.