Zanimiva raziskava, ki jo je izvedla britanska vrtnarska družba RHS (Royal Horticultural Society) je pokazala, da noben od priljubljenih naravnih ukrepov proti polžem ne deluje.

Vrtnarski miti o sredstvih proti polžem

Vrtnarji pri nas kot v Veliki Britaniji vestno trosijo jajčne lupine, kavne usedline, pesek in žaganje okoli dragocenih glav solate ter jih obdajajo z bakreno pločevino. A eksperiment, ki so ga izvedli v vrtnarskem raziskovalnem centru omenjene organizacije, je pokazal, da prav noben ukrep ne pomaga.

Vrtnarji so posejali 108 glav solate v lonce in grede in nekatere pustili nezaščitene, nekatere pa so zaščitili z najbolj priljubljenimi naravnimi sredstvi proti polžem: z bakrenim trakom, ostrim peskom, jajčnimi lupinami, borovimi sekanci in volnenimi peleti.

Na koncu rastne dobe so pregledali vsako glavo solate, da bi določili škodo od polžev. Prav vse solate, ne glede na zaščito, so bile napadene. Tistim, ki so rasle v gredah, so polži pojedli skoraj 6% listne mase, tistim v posodah pa 0,2%. A kljub temu so tiste v gredah na koncu tehtale več.

Edini pozitivni učinek so vrtnarji opazili pri zastirkah iz volne in sekancev, saj ti delujeta tudi kot gnojilo – solatne glave so bile 50% večje od ostalih.

Pri vrtnarskih nasvetih za zaščito zelenjave pred polži gre torej za neke vrste ljudsko izročilo, ki ga ponavljamo že tako dolgo, da mu vsi verjamemo.

Glede drugih naravnih načinov za zatiranje polžev, kot je nastavljanje pasti z pivom, so vrtnarji skeptični. Morda res delujejo, a dobro je dvakrat premisliti, preden postavimo vabo v bližino zelenjavnega vrta, saj bi ta lahko pritegnila tudi polže z drugih delov vrta.

Če ste eden tistih usmiljenih vrtnarjev, ki polže sicer redno popira, a jih na licu mesta ne obglavi temveč jih odnese stran od zelenjave, pa poskrbite za to, da jih spravite vsaj 20 metrov proč. Polži naj bi imeli namreč dobro orientacijo in lahko najdejo pot nazaj domov.