Mednarodna skupina znanstvenikov je izračunala hitrost podnebnih sprememb na štirih globokih območjih oceanov med letoma 1955 in 2005. Za preostali del prejšnjega stoletja so uporabili 11 podnebnih modelov. Nato so izračune prenesli na obdobje med letoma 2050 in 2100. Hitrost podnebnih sprememb določa verjetno hitrost in smer premikanja živalskih vrst, da bi kljub segrevanju oceanov ostale v ugodnem območju.
Ugotovili so, da se že zdaj zaradi globalnega segrevanja živalske vrste v vseh plasteh od površja do 4000 metrov globine premikajo, a z različnimi hitrostmi, poroča britanski časnik Guardian.
Tudi če bi zdaj močno začeli zmanjševati izpuste toplogrednih plinov, bi se lahko glede na izračune hitrost podnebnih sprememb na globini od 200 do 1000 metrov do druge polovice stoletja povečala s trenutnih šest kilometrov na desetletje na 50 kilometrov. Na globinah od 1000 do 4000 metrov pa bi se hitrost potrojila. Na površju se bo medtem predvidoma prepolovila, so ugotovili v študiji, objavljeni danes v reviji Nature Climate Change.
“Naši rezultati kažejo, da bi bil lahko morski živež na globinah izpostavljen večjemu tveganju, ker je prilagojen na veliko bolj stabilno termalno okolje,” je povedal klimatolog z japonske univerze Hokaido Jorge Garcia Molinos.
Profesor na univerzi v avstralskem Queenslandu Anthony Richardson pa je opozoril, da bo “ne glede na to, kaj storimo zdaj, morsko življenje v globinah oceanov do konca stoletja vse bolj ogroženo”. Ker so oceani tako veliki in so shranili veliko toplote, se bo namreč toplota s površja premešala v globine.
Dodal je, da jih močno skrbi, da je hitrost podnebnih sprememb različna na različnih globinah. To bi lahko povzročilo težave za vrste, ki so odvisne od organizmov v različnih ravneh. Tuni na primer živijo na območju med 200 in 1000 metri globine, a so odvisni od planktona v bližini površja.
Vodja študije z univerze v Queenslandu Isaac Brito-Morales je opozoril, da je skrb zbujajoče, da je hitrost različna na različnih globinah, pri čemer pa se vrste premikajo še v različnih smereh. To predstavlja velik izziv pri določanju zaščitenih območij.
