Pot, ki je dolga več kot 500 kilometrov in razdeljena na 30 odsekov, povezuje dediščino, ustanove in ljudi vzdolž nekdanje soške fronte od Rombona do Trsta. Simbolno poslanstvo te poti sta sodelovanje in sprava med nekoč sprtimi narodi. Drugi pomen poti pa je po navedbah Fundacije Poti miru v Posočju, ki je njen koordinator, prepoznavnost in razvoj turizma na tem območju.

Pot miru od Alp do Jadrana se sicer se začne v Logu pod Mangartom, nato pa se mimo trdnjave Kluže, muzejev na prostem Ravelnik in Čelo povzpne na planino Golobar ter do muzeja na prostem Zaprikraj. Skozi Drežnico se spusti mimo italijanske kostnice v Kobarid, kjer se razdeli na dva dela.

Ena trasa se dvigne na greben Kolovrata in muzeja na prostem, druga pa poteka mimo planin Kuhinja in Pretovč do muzeja na prostem Mrzli vrh, kjer se spusti do spominske cerkvice Svetega Duha v Javorci, od tu pa v Tolmin in do nemške kostnice ter muzeja na prostem Mengore. Od muzeja na prostem Kolovrat poteka pot skozi Kambreško do Sabotina in Brd, druga trasa pa se s Kolovrata spusti v Plave, kjer se dvigne na Prižnico, Vodice, Sveto Goro do Škabrijela. Obe trasi se združita v Novi Gorici – Gorici, od koder se pot nadaljuje čez Markov hrib in Vrtojbensko-biljenske griče do pomnika na Cerju in Poti miru na Krasu.

Tam se Pot miru spet razdeli na dve trasi, ki prečkata nekdanjo mejo. Ena trasa na italijanski strani poveže Debelo Grižo (Monte San Michele), Zgodovinsko pot na Brestovcu (Percorso storico del Brestovec), italijansko kostnico v Sredipolju (Redipuglia), Tematski park nad Tržičem (Parco Tematico della Grande Guerra Monfalcone) in se konča v Devinu (Duino). Druga trasa na Krasu poveže Borojevićev prestol, Krompirjevo jamo, Gorjansko in druga avstro-ogrska pokopališča Grmado (Ermada) ter se konča v Devinu. Zadnji odsek poti vodi od Devina do Trsta.