Znanstveniki so poročilo predstavili tudi Nacionalni akademiji znanosti v ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ceballos in dva od njegovih ameriških sodelavcev so sestavili seznam 515 ogroženih vrst, med katerimi naj bi bilo prostoživečih živali v naravi po manj kot 1000. Gre za 1,7 odstotka od skupno 29.400 vretenčarjev, ki so jih preučevali. Med njimi so denimo nosorogi s Sumatre, rogljičasta krastača iz Kostarike ter belonosa antilopa iz Južne Afrike. Med močno ogroženimi vrstami je kar 335 vrst ptic.

Večina živali s seznama živi predvsem v tropskem in subtropskem območju, kar 30 odstotkov v Južni Ameriki in le en odstotek v Evropi. Na istem območju živi tudi večina od dodatnih 388 ogroženih vrst vretenčarjev, ki naj bi jih bilo na svetu še več kot 1000, a manj kot 5000.

Znanstveniki so mnenja, da Zemlja trenutno doživlja šesto masovno izumiranje vrst. To pospešuje človek, predvsem s prekomernim izkoriščanjem naravnih bogastev, onesnaževanjem, pa tudi s prekupčevanjem redkih živalskih vrst.

Po ocenah znanstvenikov je v zadnjih 120 letih izumrlo vsaj 540 vrst vretenčarjev. V naslednjih dveh desetletjih bi jih glede na trenutno stanje na Zemeljski obli lahko izumrlo še toliko. Če se zadeve ne bodo spremenile, pa po njihovem mnenju lahko do leta 2050 izumre petina vseh vretenčarjev. Tako drastična sprememba ekosistema pa bi lahko ogrozila tudi obstoj človeka.