Raziskava razkriva, da si večina povezanih potrošnikov v Evropi v spomin ne more priklicati pomembnih telefonskih številk, vključno s telefonskimi številkami svojih otrok (53%), njihovih šol (90%) in svojih delovnih mest (51%). Približno tretjina potrošnikov si ne zapomni telefonskih številk svojih partnerjev, so pa samo štirje od desetih pozabili svoje domače telefonske številke iz obdobja, ko so bili stari med 10 in 15 let.
Kaspersky Lab je ta pojav poimenoval digitalna izguba spomina: pozabljanje informacij, ki jih uporabnik zaupa digitalni napravi, da jih shrani in si jih zapomni namesto njega. Študija je dokaz digitalne izgube spomina našla v vseh starostnih skupinah in v enakem deležu tako med moškimi kot med ženskami.
V družbi Kaspersky Lab so anketirali 6.000 potrošnikov, starih 16 let ali več, iz šestih evropskih držav. Ugotovitve kažejo, da je nezmožnost ohranjanja pomembnih informacij v spominu posledica prelaganja odgovornosti za pomnjenje na digitalne naprave, kot so pametni telefoni. Skoraj polovica (43%) mlajših anketirancev (starih med 16 in 24 let) pravi, da ima skoraj vse pomembne informacije, ki jih potrebuje, shranjene na svojih pametnih telefonih.
Študija je pokazala tudi, da bi izguba podatkov, shranjenih na digitalnih napravah, predvsem na pametnih telefonih, števila uporabnike močno prizadela. Štiri desetine žensk in enak delež mladih med 16 in 24 let, ki imajo spomine shranjene na svojih napravah, bi ob ugotovitvi, da podatkov morda nikoli več ne bodo dobili nazaj, preplavili občutki globoke žalosti. Četrtina žensk in mlajših anketirancev bi bila popolnoma pretresena, saj so njihove naprave edino mesto, na katerega shranjujejo slike in kontaktne podatke.
Kljub vse večjemu zaupanju v digitalne naprave kot varuhe naših spominov in globok čustveni vpliv, ki ga ima lahko njihova izguba, pa je zaskrbljujoče, da uporabniki po vsej Evropi svojih naprav še vedno ne zaščitijo z ustreznimi varnostnimi programi. Še posebej slabo so zaščiteni pametni telefoni in tablični računalniki: na pametni telefon dodaten varnostni program namesti le tretjina (36%) uporabnikov, na tablični računalnik pa le četrtina (23%). Petina uporabnikov (21%) z dodatno varnostno opremo ne zavaruje nobene od svojih naprav.
“Povezane naprave sicer bogatijo naša življenja, vendar so obenem tudi povod za digitalno izgubo spomina. Razumeti moramo dolgoročne posledice tega pojava, ki vplivajo na to, kako si zapomnimo in kako zaščitimo naše spomine. Telefonske številke naših najbližjih so danes le en klik stran, zato se ne obremenjujemo več s tem, kako si bomo zapomnili vse podrobnosti. Kar 86 % anketirancev pravi, da imajo ljudje v današnjem, vse bolj povezanem svetu preprosto preveč številk, naslovov in drugih podatkov, da bi si jih zapomnili, tudi če bi si to želeli. Ugotovili smo, da izguba teh dragocenih informacij ni samo nevšečnost. Veliko ljudi je zaradi izgube podatkov globoko pretresenih. V družbi Kaspersky Lab smo se zavezali pomagati ljudem razumeti tveganja, ki so jim lahko izpostavljeni njihovi podatki, in jim pokazati, kako lahko tovrstna tveganja odpravijo. Eden od načinov je seveda namestitev varnostne programske opreme, ki varuje naprave in podatke,” je dejal David Emm, glavni varnostni raziskovalec v družbi Kaspersky Lab.
Podrobnejše poročilo z naslovom “Vzpon in vpliv digitalne izgube spomina: zakaj moramo zaščititi tisto, česar se ne spomnimo več” najdete na naslednji povezavi.
i Google učinek na spomin: kognitivne posledice, ki jih imajo informacije na dosegu rok, avgust 2011, profesor Betsy Sparrow, Columbia, profesor Daniel Wegner, Harvard in Jenny Liu, Wisconsin-Madison.
