V raziskavi, v kateri so sodelovali stari 16 let ali več, so sodelujoči na lestvici od ena do 10 osebnim odnosom pripisali povprečno oceno 8,6. Zadovoljstvu s službo oziroma delovnim mestom so pripisali oceno 7,5, splošnemu zadovoljstvu z življenjem 7,3, porabi prostega časa oceno 7,2, finančnemu stanju gospodinjstva pa oceno 6,3. Glede na leto 2013 se je ocena zadovoljstva pri vseh petih parametrih zvišala.

Najmanj zadovoljni trgovci in mehaniki

Z osebnimi odnosi so v večji meri zadovoljni dijaki in študenti, z izrabo prostega časa pa starejši. Pri vprašanju glede zadovoljstva s službo oz. delovnim mestom med zaposlenimi in samozaposlenimi ni bistvenih razlik, prav tako ne med moškimi in ženskami. Glede na področja dejavnosti, v katerih opravljajo svoje delo, je bila stopnja zadovoljstva najvišja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v izobraževanju, najnižja pa v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil.

Povprečna ocena zadovoljstva z življenjem kot celoto je, kot rečeno, znašala 7,3, kar je največ od leta 2012, ko je Surs začel meriti ta kazalnik. Pri tem na Sursu ugotavljajo, da je stopnja zadovoljstva pomembno odvisna od zdravja, položaja na trgu dela, finančnega stanja, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov, kot so prosti čas, prijatelji in medosebni odnosi.

Sodelujoči v raziskavi so podali tudi samooceno o sreči in nervozi. Skoraj šest od desetih oseb je ocenilo, da so srečni ves čas ali večino časa. V povprečju so nekoliko bolj srečni mlajši. So pa na drugi strani mladi nekoliko bolj nervozni kot starejši, še kažejo podatki Sursa.