Brežiška fakulteta za turizem, ki sicer sodi pod mariborsko univerzo, že nekaj časa sodeluje v mednarodnem projektu GeoFood, s katerim med drugim spodbujajo razpravo o prihodnjem izkoriščanju geotermalne energije v Sloveniji.

‘Brezplačna’ toplota

Kot je na nedavnem spletnem dogodku o spodbujanju izkoriščanja geotermalne energije in zelene prihodnosti Slovenije v sklopu projekta povedala koordinatorica projekta v Sloveniji Maja Turnšek, prihodnost na tem področju ni le v izkoriščanju geotermalne energije za turizem, ampak tudi v iskanju inovativnih rešitev na več področjih, kot so pridelava hrane ali ogrevanje lokalnih skupnosti.

Pri tem so zelo koristne bogate in dolgoletne izkušnje držav, kot je Nizozemska, kjer tovrstno energijo uspešno izkoriščajo že dve desetletji in se danes na primer ukvarjajo s tem, kako čim bolje izkoristiti odpadno toploto v modeliranih rastlinjakih, kjer bi hkrati gojili tudi ribe. Zelo napredna na tem področju je tudi Islandija.

“Tudi v Sloveniji so že nekateri primeri dobrih praks, kot sta podjetji Ocean Orchids in Paradajz, obe iz Prekmurja, pa tudi izkušnje iz Čateža, kjer so bili neposredno ob termah začetniki koriščenja geotermalne energije za pridelavo hrane,” je naštela Turnškova.

Da bo ta energija v prihodnosti zelo pomembna in jo bo potrebno veliko bolje koristiti, je prepričana Martina Gračner z direktorata za energijo. Kot pomemben razlog je navedla predvsem izpolnjevanje ciljev evropske podnebne politike ter s tem povezano povečanje deleža obnovljivih virov energije.

Brez povečanja investicij ne bo nič

Gračnerjeva je spomnila, da si je Slovenija v Nacionalnem energetskem podnebnem načrtu (NEPN), ki je zavezujoč in vključuje časovnico s konkretnimi številkami, do leta 2030 zastavila cilj 27 odstotkov energije pridobiti iz obnovljivih virov.

“Že leta 2020 bi morali doseči 25 odstotkov, a je še vedno nižji. Ker nam grozi, da bo treba v primeru nedoseganja manjkajoči delež kupovati v tujini, nam mora biti v interesu, da se čim bolj usmerimo v ukrepe,” je dejala predstavnica infrastrukturnega ministrstva.

Čeprav omenjeni dokument po njenih besedah opredeljuje številne ukrepe s področja geotermalne energije, pa je teh še vedno manj kot na ostalih področjih. Med drugim napoveduje investicijske spodbude, razvoj omenjene vrste energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje ter njeno večnamensko izrabo, torej tudi za proizvodnjo hrane, razvoj turizma in podobno.

Kot pravi Gračnerjeva, viri financiranja v dokumentu še niso predstavljeni, saj nova finančna perspektiva še ni uradno potrjena, okvirno pa v naslednjem koraku načrtujejo od 20 do 30 milijonov evrov. Ob tem si štiri do pet milijonov evrov obetajo še iz norveških skladov, državi pa je na voljo tudi sklad za podnebne spremembe, ki sicer deluje v sklopu okoljskega ministrstva.

“Dejstvo je, da to področje ni tako sistemsko urejeno, kot bi si želeli. Manjka nacionalna strategija in informacije. Ugotavljamo, da so potencialni izvajalci in investitorji neobveščeni ter da ni krovne nacionalne strategije, v sklopu katere bi vsak dobil potrebne informacije in lahko začel s projekti,” dodaja Gračnerjeva.

Uporaba zemeljske toplote v kmetijstvu

Geotermalni potencial pri nas sicer še vedno ni jasno raziskan, prav tako ni dokončno urejen pravni okvir. Morda se boljši časi obetajo z ustanovitvijo medresorske delovne skupine, ki je končno opredelila, kaj vse bo potrebno narediti za razvoj tega področja. Najprej je po njenem mnenju potrebno poenotiti zakonodajo, nato pa aktivneje začeti projekte, saj izkušnje Nizozemske kažejo, da do praktične izvedbe in množične uporabe lahko traja kar nekaj let.

Po besedah Boštjana Petelinca z ministrstva za kmetijstvo je v Sloveniji področje geotermike razdeljeno na infrastrukturno in okoljsko ministrstvo, medtem ko oni pridejo zraven pri izkoriščanju toplote in so odprti za tovrstne projekte.

“Ve se, da so najbolj perspektivne regije na območju severovzhodne Slovenije in ljubljanske kotline, a je pri tem glede kmetijstva potrebno gledati na globoko geotermijo. V zadnjih dveh letih sem imel kar nekaj sogovornikov, ki so iskali potencialno možnost sodelovanja, a je bila njihova načrtovana osnovna dejavnost pridobivanje električne energije, kar pa ni v naši domeni,” pojasni Petelinc.

Potencial sicer Petelinc vidi v ogrevanju rastlinjakov, kmetijskih tal in ribogojnic, v ogrevanju ali hlajenju hlevov, hladilnic, pa tudi v taljenju snega na kmetijskih površinah, sušenju pridelkov in podobno.

Kmetijski resor je v sklopu programa razvoja podeželja že zdaj podpiral tovrstne projekte. Zakonsko podlago za dve vrtini so uredili v sklopu tretjega in petega protikoronskega paketa, na tej podlagi pa avgusta izdali poziv interesentom za globoko geotermijo. Prijavilo se jih je pet, s čimer so po besedah Petelinca tudi ostalim resorjem dokazali, da interes obstaja.

Termalna voda ni neomejen vir

Trenutno pripravljajo odlok in sporazum z ministrstvom za okolje, saj zakon predvideva, da bodo investicije sofinancirali iz sklada za podnebne spremembe. Petelinc pričakuje, da bo razpis objavljen predvidoma do konca prvega polletja.

Kot je povedal Tomaž Štembal z ministrstva za okolje in prostor, je največ koncesij doslej oddanih na severovzhodu Slovenije. Imetniki plačujejo koncesnino, za katero so formulo zadnja leta nekoliko spreminjali in tako dosegli, da so koncesionarji želene količine termalne vode znižali na realnejše, hkrati pa so se te sprostile še za kakšnega novega koncesionarja.

Na območju mursko-zalskega in krško-brežiškega termalnega vodonosnika, kjer je stanje zaradi upada podzemne termalne vode še vedno slabo oziroma se ne izboljšuje, trenutno koncesij ne podeljujejo.

Velike možnosti za vlaganja v koriščenje geotermalne energije v Sloveniji pa napoveduje tudi Marko Pukšič iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki tudi vodi medresorsko skupino za to področje. Kot je spomnil, bodo evropski finančni mehanizmi v naslednjih letih dajali velik poudarek tudi izrabi obnovljivih virov energije.

Denar za to je še vedno na voljo v iztekajoči se finančni perspektivi, pomemben vir bo tudi sklad za okrevanje po epidemiji, tako da bo za trajnostni zeleni prehod namenjenih okoli 712 milijonov evrov. Ob tem pa bo tudi v naslednji finančni perspektivi po besedah Pukšiča največ – kar tretjino denarja namenjenega za trajnostni in zeleni prehod.

Njegova medresorska skupina se bo osredotočila na projekte, ki jih bo v zastavljenih rokih mogoče izvesti, pri tem pa je eden od pomembnih pogojev tudi kombiniranje z ostalimi viri financiranja.