Državna sekretarka je na novinarski konferenci ocenila, da je hmeljarstvo zelo zahtevna panoga, ki je prišla tako daleč predvsem zaradi učinkovitega dela in povezanosti hmeljarjev. Ti pa so leta 2017 uspeli pridobili zaščitno geografsko oznako Štajerski hmelj.

Slovenija po količini pridelanega hmelja 5. na svetu

Direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič pa je spomnila, da so se leta 1972 v slovenskih hmeljskih nasadih začele širiti prve vzgojene sorte hmelja. Teh je danes že 18. Konec 70. let prejšnjega stoletja so slovenski hmeljarji uvedli integrirano varstvo hmelja.

Po besedah Zupančičeve je Slovenija peti pridelovalec hmelja v svetu, vsak 12. vrček piva na svetu pa je varjen iz slovenskega hmelja. Zavzela se je za razvoj tistih sort hmelja, ki bodo lahko kljubovale klimatskim spremembam.

Hmeljarskega kongresa, ki bo do petka poleg Žalca potekal tudi v Ljubljani, se udeležuje okrog 160 udeležencev iz 12 držav. Bienalni sejem se je letos vrnil v Slovenijo, kjer je potekal tudi v letih 1953, 1969 in 1992.

Njegov organizator je tokrat Združenje hmeljarjev Slovenije. Poleg vsakokratnega srečanja ekonomske komisije in komisije za zakonodajo omenjene hmeljarske organizacije ter strokovnih razprav bodo udeleženci kongresa spoznavali slovenske hmeljarje, slovenski inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo s sedežem v Žalcu ter žalski ekomuzej, ogledali pa si bodo tudi turistične zanimivosti Slovenije.

Mednarodna hmeljarska organizacija je nastala leta 1951 v Parizu in ima 34 članov iz 20 držav.