Dobro obiskan dogodek v eni od konferenčnih dvoran ZN je potekal v okviru Mednarodnih pravnih dni 74. zasedanja Generalne skupščine ZN z naslovom Umetna inteligenca: tehnologija v službi človeštva; vzpostavljanje pravnih standardov. Povezoval ga je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Gregor Strojin.

Razmislek o izzivih, ki jih prinašajo nove tehnologije

Namen razprave je bil kritično razmišljanje o izzivih in priložnostih, ki jih umetna inteligenca (AI) prinaša posameznikom in družbi. Poudarek je bil na obravnavi pravnih in etičnih vprašanj, ki spremljajo sedanjo in potencialno uporabo umetne inteligence ter na opredelitvi možnih poti naprej.

Govorniki so se strinjali v oceni, da umetna inteligenca prinaša veliko ugodnosti, obenem pa tudi veliko tveganj. Posebni svetovalec generalnega sekretarja ZN Fabrizio Hochschild-Drummond je spregovoril o standardih človekovih pravic, demokraciji in vladavini prava v povezavi z umetno inteligenco.

Direktor direktorata za informacijsko družbo in ukrepe proti kriminalu pri Svetu Evrope Jan Kleijssen je poudaril, da svet potrebuje skupni pravni okvir na tem področju, direktorica predstavništva Unesca pri ZN Marie Paul Roudil pa je v razpravi o načelih za umetno inteligenco v smeri humanističnega pristopa poudarila, da etičnih načel glede tega še ni.

Profesorica britanske univerze Bath Joanna Bryson je pojasnila koncept umetne inteligence ter njene definicije, direktorica za globalne trge in delo s skupnostmi pri Inštitutu inženirjev za elektriko in elektroniko Moira Patterson pa je predstavila tehnične standarde za oblikovanje, razvoj in nameščanje umetne inteligence.

Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan je govoril o teoretičnem in praktičnem pristopu do certifikacije oziroma potrjevanja umetne inteligence. Razpravo je sklenila veleposlanica Slovenije pri ZN Darja Bavdaž Kuret, ki je zagotovila, da bo Slovenija ostala v ospredju razprav in prizadevanj na tem področju.

Dogodek je bil priložnost, da Slovenija sooblikuje politiko vzpostavljanja pravnih standardov in sistemov regulacije na področju umetne inteligence, ki je visoko na mednarodni politični agendi, dodatno pa dogodek prispeva k ugledu in promociji Slovenije tudi z vidika znanja in izkušenj.

Umetna inteligenca lahko zelo pomaga človeštvu in koristi tako posameznikom kot družbi s hitrejšim iskanjem informacij, v pomoč je policiji pri predvidevanju zločinov in bankam pri ocenjevanju kreditne sposobnosti. Lahko pomaga pri reševanju revščine, podnebnih sprememb in odpravljanju neenakosti.

Vse to pa ni brez tveganj, zaradi česar mora biti oblikovanje, razvoj in uporaba umetne inteligence v skladu s standardi človekovih pravic in temeljnih svoboščin kakor tudi demokracije in vladavine prava, so poudarili razpravljavci.

Pri tem se je potrebno spopasti z vprašanji poštenosti, odpravljanja nestrpnosti in stereotipov ter diskriminacije, pa tudi z izzivi, povezanimi z zasebnostjo, varnostjo in nadzorom.

Svet Evrope je leta 2018 sprejel Evropsko etično listino o uporabi umetne inteligence v pravosodnih sistemih in njihovem okolju in ima že tudi poseben odbor, ki bo pripravil oceno možnosti in elemente za morebiten pravni okvir regulacij na tem področju.