Živa Humer z Mirovnega inštituta je danes v Ljubljani v uvodnem nagovoru izpostavila, da želijo biti sodobni moški bolj vključeni v skrb za otroke in starejše, a je to odvisno od položaja na trgu dela, delovnega okolja in organizacijske kulture podjetij. Praksa po njenih besedah kaže, da možnost kakovostnega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja prispeva k uspešnemu poslovanju podjetij. Manj je stresa, izčrpanosti. Ker se poveča zadovoljstvo zaposlenih, se poveča tudi ugled podjetja, je naštela.
Skrb za družino bila (pre)dolgo le v domeni žensk
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je izpostavila, da podatki o razporejanju dela med ženskami in moškimi kažejo, da ženske v povprečju za otroke porabijo 25 ur na teden, moški pa 15. Poleg tega ženske za hišna opravila opravijo 14 ur na teden, moški pa 10. V zadnjih 30 letih je sicer po njenih besedah prišlo do napredka, tako da se najdejo moški, ki koristijo možnost t.i. porodniškega dopusta ali so pripravljeni negovati starše. A ta napredek je skromen, in sploh na podeželju so ti moški še vedno “čudni”, matere pa “slabe”, je poudarila.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je ocenil, da mora biti za napredek na tem področju vzpostavljen ustrezen socialni dialog, da je treba podjetnikom razložiti, da ne gre za to, da morajo popustiti, da bodo dobili nekaj drugega, temveč, da se poiščejo rešitve, s katerimi bodo pridobili vsi, zaposleni in podjetja.
Sledila je okrogla miza, na kateri je direktor podjetja Donar, ki je aprila lani kot prvo v Sloveniji uvedlo šesturni delavnik, Matej Feguš pojasnil, da so na ta način zaposlenim omogočili, da gredo lahko prej po otroke in so več z njimi. Poleg tega imajo lahko njihovi delavci poleti otroke v podjetju. “Nimamo možnosti, da bi lahko tako dobro plačevali zaposlene kot nekatera druga podjetja, jih pa privabimo z delovnim okoljem, zaradi katerega ne razmišljajo, da bi šli stran,” je izpostavil.
Gregor Novak iz Generalne policijske uprave je opozoril, da je organizacija dela v instituciji, ki mora delovati 24 ur na dan in ima okoli 8000 zaposlenih, velik izziv. S kolektivno pogodbo po njegovih besedah zaposlenim zagotavljajo nadstandardne starševske pravice. Če sta oba starša zaposlena v policiji, imata posebne pravice pri izrabi letnega dopusta, eden od njiju pa ima tudi pravico, da do tretjega leta otrokove starosti dela samo dopoldne. Poleg tega v primeru mladih mater spoštujejo omejitev nočnega dela in prepoved nadurnega dela. Ker so v 90-ih letih minulega stoletja beležili veliko ločitev, povezanih s poklicnim življenjem oz. stresom, so uveljavili tudi psihosocialno pomoč.
Mateja Gerečnik iz Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije pa je povedala, da so v kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije, v kateri je zaposlenih več žensk kot moških, uspeli zapisati člen, posebej namenjen usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Z njim so pokrili skrb za otroke in nego za duševno ali telesno prizadetega družinskega člana. Zaposlenim, ki imajo v družini dolgotrajno bolezen, pa lahko delodajalci omogočijo prilagojen delovni čas. “Problem je, da marsikdo ne pozna svojih pravic,” je izpostavila.
Direktor Ekvilib inštituta, ki je uvedel certifikat Družini prijazno podjetje, Aleš Kranjc Kušlan, pa je pojasnil, da so certifikate podelili že več kot 250 podjetjem. Certifikat med drugim vključuje dodaten prost plačan dan za spremstvo otroka v prvi razred osnovne šole, dodatno plačano odsotnost za spremstvo otroka v bolnišnici, pet plačanih dni za skrb za družinske člane (starše), zagotavljanje psihosocialne pomoči, je naštel in spomnil, da se obeta uzakonjenje nekaterih od teh pobud.
Posvet so v okviru z evropskimi sredstvi financiranega projekta Podporno delovno okolje za moške pri usklajevanju dela in skrbstvenih odgovornosti organizirali Mirovni inštitut, ZSSS in ZDS.
