Geslo Ustvarjajmo upanje z dejanji bo rdeča nit tudi v prihodnjih letih in je namenjeno povečanju zaupanja, da lahko vsak izmed nas s svojimi dejanji pri nekom, ki se spopada s stisko, obudi upanje, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V kriznih časih manj samomorov

Vsako leto na svetu zaradi samomora umre okoli 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi samomor, pojasnjujejo na NIJZ. Leta 2020 je za posledicami samomora v Sloveniji umrlo 369 oseb, od tega 295 moških in 74 žensk.

Umrljivost zaradi samomora pri nas upada že dve desetletji, je za STA pojasnila psihologinja Saška Roškar z NIJZ. Število je bilo tudi leta 2020 nižje kot leta 2019, ko je za posledicami samomora umrlo 394 ljudi. “Glede na to, da je bilo lani covidno leto, je ta številka spodbudna,” je povedala Roškarjeva. Po njenih besedah podoben trend v lanskem letu opažajo tudi druge države po svetu.

Pojasnila Roškarjeva išče v ugotovitvah, da v času družbenih kriz samomorilnost upade. Gre za situacije, ko grozi nevarnost od zunaj, na primer vojna ali pa virus. “Pandemija se je razširila po celem svetu in možno je, da smo imeli občutek, da smo vsi v istem čolnu,” razlaga Roškarjeva. To pa je spodbujalo občutek povezanosti med ljudmi, čeprav se fizično niso smeli družiti.

Roškarjeva sicer opozarja, da moramo ostati pozorni na statistike, saj je virus še med nami. Po njeni oceni se bodo dolgoročni učinki pandemije pokazali šele čez čas, kar pa se bo posledično zakasnelo odražalo tudi na duševnem zdravju prebivalstva.

Da bi dobili jasnejšo sliko o resnosti stisk različnih starostnih in poklicnih skupin, so v Inštitutu Andrej Marušič (IAM)izvedli več raziskav. Raziskave sicer opravljajo že več kot 10 let, v letošnjem pa so opazili upad kvalitete duševnega zdravja med mladimi.

“Pri tem je še vedno visok delež tistih, ki so pomislili na samomor. V pogovoru z dijaki, ki so bili v hudih stiskah, smo bili priča temu, kako je epidemija neugodno vplivala na njihova življenja,” je pojasnila Vita Poštuvan z inštituta IAM. Kljub zaprtim šolam so izvedli spletne delavnice za mladostnike, v tem času pa se osredotočajo tudi na starejše. Zanje pripravljajo intervencije za zmanjševanje občutka osamljenosti.

Pomoč prizadetemu lahko do neke mere ponudi vsak, je povedala Roškarjeva. “Če drugače ne, s tem, da vprašamo, kako se oseba počuti, izkažemo pozornost, naklonjenost, pa tudi skrb.” Trenutek za iskanje strokovne pomoči nastopi, ko gre za resnejše duševne težave. Roškarjeva v prvi vrsti svetuje, da se ljudje obrnejo na svojega osebnega zdravnika, ki lahko po potrebi izda napotnico za zdravnika specialista. Pomoč pa nudijo tudi številne nevladne organizacije.

V Nacionalnem združenju za kakovost življenja Ozara Slovenija opozarjajo, da se je v času epidemije tveganje za nastanek različnih duševnih motenj povečalo. “Zato smo se v združenju Ozara odločili, da se v tem in prihodnjem letu posvetimo aktivnostim za preprečevanje depresije in pomoči tistim, ki so že razvili depresivne simptome,” je povedal Bogdan Dobnik iz Ozare.

Po brezplačni mobilni aplikaciji Premagaj depresijo so v Ozari izdali še knjižico Skrbite zase in bodite prijazni do sebe. Knjižica je po besedah Dobnika posebna, ker so jo napisali ljudje, ki se vsakodnevno soočajo z depresijo ali so zaradi nje trpeli v preteklosti.

Pri reševanju problemov in stisk, s katerimi se srečujejo v življenju, pa jih ne morejo obvladati, posameznikom pomaga tudi Center za psihološko svetovanje Posvet. “Število posvetov iz leta v leto narašča in jasno kaže na povečanje potrebe družbe po psiholoških svetovalnicah, saj smo v 15 letih dela s skoraj 40.000 svetovanji pomagali več kot 18.000 klientom,” je povedala predsednica Slovenskega društva za preprečevanje samomora Anamarija Zavasnik.

Po navedbah Zavasnikove ljudje pomoč največkrat poiščejo zaradi težav v družini, depresivnosti in tesnobe, slabe samopodobe, težav v službi in pri študiju, prizadetosti ob smrti bližnjega, telesnih boleznih ter brezposelnosti. “Polovici klientov smo prva oblika pomoči,” je pojasnila Zavasnikova. Po njenih besedah primerjava med prvim in drugim valom epidemije kaže premo sorazmerno poglobitev stiske s trajanjem epidemije.

Kljub spodbudnim trendom upadanja števila samomorov je po besedah Roškarjeve možnosti za izboljšavo še veliko. “Dostopnost do virov pomoči za mladostnike je daleč od tega, da bi bila optimalna, saj so čakalne dobe zelo dolge,” opozarja Roškarjeva. Po drugi strani pa si je še naprej treba prizadevati za zmanjšanje stigmatizacije duševnih težav v družbi, je opomnila Roškarjeva.