Omenjeni iniciativi se je pridružila tudi Univerza na Primorskem (UP) in v sodelovanju s Splošno bolnišnico Izola in Tehnološkim parkom Ljubljana natisnila prve zaščitne maske. Z univerze so sporočili, da so prve prototipe že predali bolnišnici, ki jih trenutno preizkuša v resničnem okolju.
Maske za lastno uporabo
S tem se je Slovenija dejavno pridružila drugim državam, ki so tehnologijo 3D-tiskalnikov, tudi na visokotehnoloških inštitutih in v raziskovalnih centrih, v pandemiji v splošnem pomanjkanju zaščitnih sredstev namenile izdelavi zaščitne opreme.
Kot so še zapisali, na univerzi tiskajo maske, ki so kompatibilne z mikrobiološkimi filtri, ki se v bolnišnicah tudi sicer uporabljajo za respiratorje. Model filtra, na podlagi katerega je bila zasnovana maska, certificirano zagotavlja 99,99-odstotno učinkovitost. Maske so namenjene večkratni uporabi.
V izdelavo so vključeni tudi strokovnjaki laboratorija za interakcijo človek-računalnik Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
Platforma Zaščitimo Slovenijo pa je že prejšnji teden imetnikom tiskalnikov ponudila odprtokoden format za model 3D-maske Gladius Friends, ki lahko ob uporabi primernih filtrov in s pravilnim rokovanjem pomaga pri zajezitvi širjenja okužbe z novim koronavirusom.
Gre za masko za domačo uporabo, za izdelavo katere je primeren katerikoli 3D-tiskalnik, maska pa je ob ustreznem razkuževanju namenjena večkratni uporabi. Projekt je poimenovan Maska za prijatelja in predstavlja vseslovensko gibanje, kjer lahko posamezniki sami natisnejo masko in vizir zase ter za prijatelja.
Prototip slovenske maske za lastno uporabo so preko odprtokodnih skupin začeli uporabljati in izdelovati tudi v Združenih državah Amerike in po Evropi. Izpostaviti velja, da zaščitna maska ni ne certificiran medicinski pripomoček ne osebna varovalna oprema.
V zvezi z doma izdelano masko pa se že pojavljajo tudi opozorila, da ne gre za varne izdelke. Skupina Slovenija 3D opozarja, da so tovrstni izdelki porozni in se jih ne da primerno razkužiti in sanirati, da so težave z zatesnitvijo, da je vprašljiva kakovost natiskanega izdelka in da so prav tako lahko zelo nevarni doma narejeni filtrirni sistemi.
V skupini zato predlagajo, da bi bilo veliko boljše izdelati samo prototip maske in nato za izdelavo uporabiti kakovostnejše načine tiskanja ali pa celo izdelati industrijsko orodje in nato proizvajati maske. “Težava z razkuževanjem je velika, saj material že pri 40 stopinjah Celzija reagira na toploto, kemikalije pa prav tako niso primerne. Najbolje bi bilo izdelati prototip in uporabiti industrijsko izdelavo, podobno kot za potapljaške maske,” pravi Matej Auguštin, ki poslovno sodeluje s farmacevtskimi podjetji.
A v iniciativi zagotavljajo, da v dneh pomanjkanja zaščitnih mask iščejo najboljše rešitve. “Pri izdelavi smo se srečevali s številnimi vprašanji, zato smo se poglobili v literaturo in posvetovali s strokovnjaki. Naš cilj pa je bil, da naredimo boljšo zaščito, kot jo nudijo maske iz blaga. Naša prednost je tudi ta, da so maske primerne za večkratno uporabo,” odgovarja mikrobiologinja Teja Bajt.
Slednja poudarja, da se koronavirus uniči pri 56 stopinjah Celzija in da se oprema s tiskalnikov lahko razkuži v običajni kuhinjski pečici. “Poznamo več vrst dekontaminacije. Pri naši zaščitni maski tekočine ne pridejo v poštev, ker bi s tem filter izgubil svojo funkcijo. Preizkusili pa smo razkuževanje pri 60 stopinjah Celzija, 45 minut v pečici in to deluje. Sama sem preizkusila celo višjo temperaturo in material je zdržal.”
Kot še pravi, ve, da necertificirana oprema ni optimalna, zato se trudijo tudi v tej smeri. Najbolj pomembno pa je, da je v enem dnevu na običajnem tiskalniku možno natisniti štiri do pet mask, torej opremiti celo družino.
