“Poškodbe na konicah pričajo o močnem udarcu, nečem, kar se običajno zgodi s konicami med lovom,” je najdbo pokomentirala Michelle Langley z univerze Griffith v Brisbaneu. Najdba je še precej starejša od podobnih najdb v jugovzhodni Aziji, kjer so bile konice stare okrog 32.000 let in so veljale za doslej najstarejše dokaze o lovu z lokom izven Afrike.

Najstarejše najdbe iz Afrike so stare kar 64.000 let, pa razlaga sodelavec v projektu Patrick Roberts z inštituta Max Planck v Jeni. Ta dodaja, da je pri najnovejši najdbi zanimivo, da izvira iz tropskega gozda, ne pa iz bolj odprte pokrajine, npr. savane. “To je dokaz, zakaj je bila človeška vrsta tako uspešna v razvoju. V vseh okoljih lahko živi in razmeram prilagaja tehnične izume,” pravi Roberts.

Kot sta v strokovni reviji Science Advances zapisala avtorja, so takratni prebivalci Šrilanke z loki in puščicami verjetno lovili primate in glodavce. In morda je prav lov z lokom tisto, kar je sodobnega človeka razlikovalo od svojih najbližjih sorodnikov, denimo neandertalcev. Prav tovrstni lov namreč zahteva sposobnost abstraktnega razmišljanja, saj je potrebna raba dveh predmetov hkrati.

V jami Fa Hien Lena so arheologi odkrili tudi dokaze za izdelavo biserov in orodja za ribolov ter dokaze o izdelavi blaga, verjetno za izdelavo oblačil in mrež. “Doslej je prevladovala domneva, da so ljudje v pradavnini oblačila izdelovali za zaščito pred mrazom, tovrstne najdbe pa pričajo o tem, da so jih morda že takrat uporabljali tudi kot zaščito pred piki insektov,” še piše Roberts.