Upad gibalne aktivnosti v preteklih mesecih zaradi ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa bo imel daljnosežne negativne posledice na psihofizičnem zdravju otrok in odraslih, opozarjajo v panožni sekciji pri Gospodarski zbornice Slovenije (GZS). Po njihovih navedbah je fitnes panoga v Sloveniji leta 2019 omogočala rekreacijo, športno udejstvovanje ter zdrav način življenja približno 100.000 uporabnikom.

Škoda za javno zdravje

“Ljudje si s fitnes pojavnimi oblikami lajšajo bolečine v hrbtenici, izboljšujejo psihofizično stanje, se pripravljajo na rekreativno ali športno udejstvovanje, starejši skrbijo za svojo vitalnost, mlajši se učijo osnovnih gibalnih vzorcev, po poškodbah so fitnes pojavne oblike ključne za povrnitev optimalne funkcionalnosti gibanja,” so pojasnili in poudarili, da je izrednega pomena, da se organizirane športne aktivnosti v prihodnje ne omejujejo več.

V sekciji so spomnili na raziskavo ljubljanske fakultete za šport, ki je med epidemijo pokazala na upad gibalnih sposobnosti otrok. “Pričakujemo lahko enak ali še večji upad gibalnih sposobnosti pri odraslih,” so dodali. “Naši člani poročajo, da so se navade ljudi glede rekreacija spremenile, so brez motivacije in imajo visok delež maščob. Veliko dela nas čaka,” je ob tem dodal predsednik sekcije Marko Geršak. Kot je dodal, so s sprostitvijo individualnih in skupinskih vodenih vadb zadovoljni, čeprav te v tem trenutku zaradi omejitev niso rentabilne.

Fitnes industrija je zaradi šestmesečnega zaprtja utrpela ogromno gospodarsko škodo, še izpostavljajo na GZS. Kot so navedli, je ocenjen izpad prihodkov panoge približno 75-odstoten, ob tem pa so izpostavili, da je država “storila bore malo, da bi panogi pomagala”. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je predsedniku sekcije 26. novembra lani na javni televiziji zagotovil, da bodo v prihodnje pakete ukrepov vključili tudi pomoč za primere te panoge, a se, kot so zapisali v sekciji, do danes ni zgodilo nič.