Tudi letošnjo noč čarovnic bo v Kinodvoru zaznamoval tradicionalni maraton grozljivk po Štefančičevem izboru in v skoraj desetih urah ponudil pet grozljivk z družbenokritičnimi sporočili. Vstopnice za matinejo so že skoraj pošle.

Otvoritveni film korejskega režiserja Hong-jin Naja Ječanje bo po njegovih besedah pokazal, kaj se zgodi, ko se detektiv znajde v grozljivki, Berlinski sindrom avstralske režiserke Cate Shortland pa je zgodba o dekletu, ki si želi, da jo mesto prevzame in se ji nato zgodi prav to – v mestu ostane ujeta.

Tretji film, Izžarevanje, z začetka 80. let prejšnjega stoletja režiserja Stanleyja Kubricka je po Štefančičevem mnenju mojstrovina, ki govori o moškem, od katerega patriarhat zahteva preveč, zato se zlomi.

Predzadnji film, Mi smo meso (Tenemos la carne), mehiškega režiserja Emiliana Roche Minterja, Marcel opisuje kot transgresivni film na ravni Pasolinijevega Saloja, zgodbo o koncu sveta, ki ga preživita brat in sestra. Štefančič opozarja na dokaj nizko oceno filma na IMDb, ki pa naj ne bi bil najboljša referenca za žanr grozljivk, saj naj bi bili ljubitelji te zvrsti filmov izjemno kritični.

Letošnjo izdajo maratona grozljivk je Štefančič pospremil še s poglobljeno analizo zombijev kot filmskega in medijskega fenomena zadnjega obdobja, ki jih avtor vidi kot prvovrstno metaforo sodobnega neoliberalizma.

V zadnjih 20, 30 letih, ko je kapitalizem prešel v svojo najčistejšo obliko – neoliberalizem, je bilo posnetih največ vampirskih, zombijskih, frankenštajnovskih filmov, zdaj pa se po Štefančičevem mnenju obdobje zombijev zaključuje.

Sedaj, ko se svet ponovno spreminja in je gospodarske krize konec, je čas za nove pošasti, ki bodo najboljša metafora sveta, v katerega smo se premaknili, je na predstavitvi knjige in letošnje noči grozljivk v Kinodvoru povedal Štefančič.

Po njegovem mnenju je neoliberalizem “dobil vojno za ljudska srca”, ljudje so ga začeli dojemati kot nekaj samoumevnega. Zombiji so bili metafora boja proti temu, zdaj pa je boj izgubljen, zato je prišel čas za nove pošasti. To se kaže v sodobnem raztreščenem filmu, v katerem vse razpada, v katerem so razbitine, drobci vsega, v superjunaškem filmu, pravi Štefančič.

Štirikratni nominiranec za Rožančevo nagrado in njen dobitnik za leto 2014 je o knjigi spregovoril v družbi urednika Sama Ruglja, ki je povedal, da je nastala na pobudo Grossmannovega festivala fantastičnega filma. Prvotno je bilo načrtovano, da bo pospremila letošnji festival in obisk očeta zombijevskega filma Georga Romera, ki pa je ravno takrat umrl.