Žita so tiste rastline, ki jih botanično uvrščamo med trave. Ja, tudi pšenica je trava. Pa tudi koruza, riž, kamut, ječmen, rž, oves, proso in pira. No, ajda ne spada v to skupino.

Ajda, tako kot lan, spada v skupino dvokaličnic. Pravzaprav je sorodnica kislice in rabarbare. V prehrani ljudi ima vsaj dvojen pomen, saj je tudi medonosna rastlina. No, vsaj včasih je bila. Moderne sorte so večinoma izgubile to lastnost. Ko bo cvetela ajda, z lahkoto prepoznaš staro sorto, saj bo na njej polno čebel, na modrenih sortah pa ne bo nobene.

Ker je ajda občutljiva na fitofarmcevtska sredstva, jih pri gojenju ne moremo uporabljati. To pomeni, da v ajdi ne boš našla ostankov pesticidov, ki pa so pogosti v žitih. Pravzaprav korenine ajde že same izločajo snovi za zatiranje plevelov, zato jo uporabljamo tudi za zeleno gnojenje.

Vsestransko koristna ajda!

Ajda pa ni blagodejna le za vrt in oklico, še zlasti dobro dene, če jo poješ. Ker ajda ni žito, seveda ajdova moka ne vsebuje glutena. Je pa bogata s prehranskimi vlakninami in ima nizek glikemični indeks. Poleg tega vsebuje tudi vitamine iz skupine B, ki nam jih vedno manjka. Tako je kruh iz ajdove moke veliko boljši za tvoje zdravje kot kruh iz žit. Če pa si ljubiteljica ajdove kaše, se brž prijavi na novičke na moji spletni strani, saj ta teden dobiš recept za ajdovo kašo z divjo zelenjavo!

Če imaš krčne žile ali otečene noge, si tudi lahko pomagaš z ajdo. Vendar ne z moko ali kašo, temveč s čajem iz  cvetočih poganjkov. Učinkovina rutozid je namreč v visokih koncentracijah prisotna ob cvetenju, nato pa se hitro zniža. To snov rastlina proizvaja zato, da se zaščiti pred UV sevanjem. Zato jo več vsebuje tista ajda, ki je rasla na soncu in je bila nabrana v najhujši sončni pripeki.

Velja pa še opozorilo, da ima takšen čaj fototoksične učinke. To pomeni, da tvoja koža postane bolj občutljiva na sonce in hitro dobiš opekline. Zato ajdov čaj pij le takrat, ko se ne namreavaš sončiti. Običajna izpostavljenost sončni svetlobi pa ni problematična.