Negativne posledice uživanja oz. zlorabe alkohola se kažejo na zelo različnih družbenih področjih, med bolj izpostavljenimi pa je vpliv na prometno varnost. Kot je razvidno iz podatkov agencije za varnost prometa, približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa skoraj vsaka tretja.
Lani so na slovenskih cestah sicer našteli nekaj čez 18.000 prometnih nesreč, v približno tretjini primerov so bili udeleženci v njih poškodovani. Umrlo je 91 ljudi, kar je sicer najmanj od začetka beleženja uradne statistike leta 1954, a so prvi letošnji meseci že so postregli z bolj črno statistiko. Do ponedeljka je tako na slovenskih cestah umrlo 44 ljudi, kar je šest več kot v enakem obdobju lani.
Bodoči vozniki živijo v okolju, kjer je alkohol preveč dostopen
Stališča o vplivu alkohola na prometno varnost so na ponedeljkovem posvetu soočili tako predstavniki političnih kot strokovnih krogov, med drugim s področja zdravstva in prava.
Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je izpostavila, da v Sloveniji letno beležimo okoli 1000 smrti, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu. Če bi k temu prišteli še smrti, pri katerih je alkohol le eden od vzrokov za smrt, pa se ta številka podvoji.
Iz statistike pivskih navad je po njenih besedah mogoče razbrati, da kar 43 odstotkov prebivalcev vsaj enkrat na leto tvega škodljive posledice alkohola, med katere pa sodijo tudi prometne nesreče. Opijanje je sicer najpogostejše v starostni skupini med 25 in 34 let, prav iz te starostne skupine pa izhaja tudi največ tistih, ki pod vplivom alkohola povzročijo prometno nesrečo.
Tudi mladostniki, torej bodoči vozniki, pa po besedah Roškarjeve pogosto živijo v okolju, kjer je alkohol zelo dostopen. Eden od dejavnikov, na podlagi katerih je mogoče napovedati ravnanja mladostnikov, ko gre za prekrške in prometne nesreče pod vplivom alkohola, pa so tudi stališča staršev, je poudarila.
Alkohol zmanjšuje sposobnosti odločanja, reagiranja in koncentracije
Povezanost ravnanja staršev z odnosom otrok do alkohola je podrobneje opredelil nevrolog z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Blaž Koritnik. Kot je pojasnil, se možganske celice, ki so odgovorne za določeno vedenje, aktivirajo takrat, ko vidimo, da nekdo drug počne isto stvar. Ravno zaradi tega mehanizma bo ravnanje otrok podobno ravnanju njihovih staršev. Zgled treznosti naj se zato začne že v družini in nadaljuje tudi pri zakonodajalcu oziroma v politiki.
Alkohol po besedah Koritnika vpliva na zelo različne dele možganov, zaradi česar povzroči tako zmanjšano možnost odločanja in reagiranja kot tudi čustvovanja in koncentracije. Ključno pri vplivu na voznike pa je, da deluje na možganska omrežja, ki nam sicer omogočajo, da normalno in učinkovito opravljamo aktivnosti.
Pomemben vidik pa je po besedah Koritnika tudi kronična uporaba alkohola. Ne gre torej le za to, da bi alkohol deloval na možgane v trenutku opitosti, ampak ob dolgotrajnem pitju povzroča tudi dolgoročne posledice. “Lastniki teh možganov bodo imeli težave pri odločanju, pri reagiranju, bodo impulzivni in bodo imeli težave s spominom,” je opozoril.
Alkohol vpliva na izvršilne funkcije ter prizadene kompleksne procese pozornosti in plastičnost kognitivnega procesiranja, je dodala klinična psihologinja Alenka Sever. Prav tako zmanjšuje sposobnosti postavljanja prioritet, predvidevanja in ocene posledic, nadzora nad vedenjem in čustvenimi reakcijami ter zavedanja lastnega funkcionalnega stanja. “Ko človek začenja piti in mu začne upadati kontrola, je glavni problem, ali ga bodo policisti dobili ali ne, in ne več to, ali bo varno vozil ali ne,” je pojasnila.
Na cesti pa je potrebna stalna pozornost, da misli med vožnjo ne odtavajo drugam oz. da možgani sami odstranijo dražljaje, ki ne sodijo v proces vožnje. “S tega stališča sta tudi telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil skrajno nevarni početji,” je opozorila.
Celo pri v Sloveniji še dovoljeni vsebnosti alkohola se po njenih besedah lahko pojavijo težave pri kontroli očesnih gibov, prizadeta je tudi koordinacija informacij. Zato si v zbornici kliničnih psihologov prizadevajo, da bi politika pristala na predpis o popolni treznosti voznikov. Toleranca do pitja je namreč v slovenski družbi po oceni Severjeve prevelika.
Zakonodaja po oceni stroke preblaga do vinjenih voznikov
Prevelika toleranca se po besedah pravnika Mihe Šepca kaže tudi v slovenski zakonodaji, ki po njegovem mnenju vsebuje vse preveč mehanizmov, kako vozniško dovoljenje čim prej pridobiti nazaj ali pa kako ga vinjenemu sploh ne odvzeti.
Prepoved vožnje je sicer v zakonodaji opredeljena, vendar pa je le redko izrečena. Že v okviru postopka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja močno vinjenemu vozniku je opredeljena možnost, da se mu dovoljenje do končne odločbe začasno vrne. Ko pa je odločba o odvzemu dokončno izrečena, je možna odložitev izvršitve odvzema.
Kazenski zakonik sicer v primeru kaznivih dejanj v prometu opredeljuje tudi daljši odvzem vozniškega dovoljenja, do petih let, vendar pa sodniki takšnih kazni praviloma ne izrekajo, razen v primeru res hudih poškodb, je bil kritičen Šepec, ki se je zavzel za pogostejše izrekanje hujših sankcij, pa tudi za zaostritev zakonodaje.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je spremembe že napovedala. Podrobnosti ni razkrivala, je pa poudarila, da samo zakonske spremembe ne bodo dovolj. Samo s povečanjem osebne odgovornosti vseh udeležencev v prometu bo po njenih besedah mogoče prometno varnost še izboljšati.
Notranji minister Boštjan Poklukar sicer ni naklonjen predlogu agencije za varnost prometa za znižanje dovoljene meje alkohola za voznike s sedanjih 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi. Pred časom je namreč ocenil, da obstoječa ureditev ni slaba, alkohol pa bi morali nasloviti kot širši družbeni problem.
