V življenju imamo pravzaprav veliko sovražnikov. Nekatere vidimo in se jih zavedamo, spet drugi so prikriti in skriti. Eden največjih skritih sovražnikov je nedvomno bel rafiniran sladkor in vsa druga predelana živila, ki skrivajo t. i. prazne kalorije (kalorije, ki imajo visok glikemični indeks – pomeni hrano, ki ima visoko energijsko vrednost, a ne zagotavlja skoraj nobene hranilne vrednosti), in to predvsem zato, ker jih dnevno uživamo v nepredstavljivo velikih količinah. Prazne kalorije na prvem mestu predstavlja rafiniran sladkor, sledijo pa vsi »derivati« bele moke. Povprečen človek z vsakim obrokom zaužije več kot 10 g sladkorja, prekomerno količino jedilne soli in absolutno previsok odstotek nasičenih maščobnih kislin, ki jih spremljajo transmaščobne kisline.
Naj se osredotočimo le na enega od t. i. »grešnikov« – bel sladkor.
KAJ JE SLADKOR?
Saharoza – zveni kot nekaj, kar se pridobi v laboratorijih, a dejansko gre za čisto navaden jedilni sladkor. Sladkor je sestavljen iz dveh molekul: prva je glukoza, ki je nujna za preživetje do te mere, da jo telo ustvari samo, če je ne konzumiramo. Druga sestavina je fruktoza, ki daje sladkorju sladek okus in za telo nima posebne funkcije, prispeva le energijo. Sladkor je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov in se pridobiva predvsem iz sladkornega trsa in sladkorne pese. Rastline torej – zdi se popolnoma nedolžno, kajne? In bi tudi bilo, če bi sladkor uživali zmerno in v najbolj surovi, najenostavnejši obliki. Toda v procesu prečiščevanja se uničijo prav vsi encimi, vlaknine, vitamini in minerali, ki so v sladkornem trsu. Kako? Ko iz trsa iztisnejo sok, ga najprej segrevajo, da se zgosti in kristalizira. Nato s postopkom centrifugiranja iz te snovi odstranijo sirup, nakar sladkor sperejo in filtrirajo, tako iz njega odstranijo vse, kar ni sladkor, in ga razbarvajo. Nazadnje sladkor posušijo in zapakirajo. Rezultat je več kot očiten – sladkor je brez kakršne koli prehranske vrednosti. Še več. Celo škodljiv je. Dandanes se pojavlja v procesirani hrani pod zanimivimi psevdonimi, recimo kot koruzni sirup.
KJE VSE SE SKRIVA?
Vsekakor pa sladkor ni le to, kar je na trgovinskih policah zapakirano v večje ali manjše papirnate ali plastične zavitke. Žal je na policah trgovin »skritega« ogromno sladkorja. Gre za že pripravljene izdelke, v katerih so t. i. skriti sladkorji. In kje se skrivajo ti sladkorji? Sladoled, čokolada, peciva, kandirano sadje, mlečni namazi … Ker pa se sladkor lahko uporablja tudi kot konzervans, saj izdelkom podaljša obstojnost, izboljša okus, videz …, je tudi v marmeladah, sadni skuti, sadnem jogurtu, v raznih živilih v pločevinkah (npr. koruza, fižol), v kislih kumaricah, v ketchupu, majonezi, suhi mešanici začimb (npr. vegeta natur), v instant čajih, v predpripravljenih mešanicah za peko, hrenovkah, kruhu, alkoholu … Izredno veliko sladkorja vsebujejo tudi gazirane pijače, nektarji, ledeni čaj, kompoti …
KAKO SLADKOR VPLIVA NA TELO?
Ko spoznamo, kako telo predeluje sladkor, postane veliko bolj jasno, kje je težava. Odvečno količino namreč telo kopiči v jetrih. Ko so naša jetra preobremenjena, telo nima druge izbire kot da odvečen sladkor spremeni v jetrno maščobo. Ko se jetra tako zamastijo, da ne morejo več učinkovito opravljati svojega dela, nastane inzulinska rezistenca, ki vodi do vseh drugih kroničnih presnovnih bolezni, kot so srčnožilne bolezni, sladkorna bolezen ipd.
Torej: presežek sladkorja se iz ledvic v obliki maščobnih kislin vrne nazaj v obtok in konča tudi – da, žal na naših bokih, trebuhu, stegnih … Noben TNZ (vadba Trebuh Noge Zadnjica) ali druga vadba ne bo pomagala, če ne bomo iz naše prehrane odstranili sladkorja. Saj veste: oblikovanje telesa se prične v kuhinji, s prehrano, vadba je pri tem »le« odličen pripomoček.
Če jemo hrano, ki ne vsebuje sladkorja, je veliko večja verjetnost, da bomo zmerni s količino. Naši možgani bodo namreč dobili signal, da smo pojedli dovolj in smo siti. Sladkor pa ta signal zaustavlja, saj povzroča inzulinsko rezistenco, ki preprečuje hormonu leptinu, da bi našim možganom sporočil, da smo že siti. Ker možgani mislijo, da smo še lačni, jemo (pre)več. Zato je del krivde za prenajedanje v uživanju sladkorja. Sladkor zvišuje raven inzulina v krvi. Inzulin lahko vpliva na pridobivanje teže, saj spodbuja pretvarjanje prekomernega sladkorja v krvi v maščobne obloge, zraven tega pa še spodbuja kopičenje maščobe. Zvišana raven inzulina zavira imunski sistem, zaradi česar smo dovzetnejši za okužbe. Zaradi posledično prekomernega izločanja inzulina in nihanja sladkorja v krvi lahko hitro zbolimo za sladkorno boleznijo. Sladkor v ustih spodbuja nastanek zobnih oblog, razjed in kariesa. Rafiniran sladkor ne vsebuje vitaminov in mineralov, zato mora telo za samo predelavo sladkorja porabljati vitamine in minerale – sladkor je požiralec vitaminov. Povečuje verjetnost za srčnožilne bolezni, povezujejo ga še s hipoglikemijo, glivičnimi okužbami, hiperaktivnostjo, zmanjšano koncentracijo, povečanjem ledvic in jeter …
IN PREDLAGAMO …
Nadomestimo prečiščeni sladkor z drugimi sladili. Vsekakor sem ne sodi rjavi sladkor. Mnogi poudarjajo, da je rjavi sladkor poln mineralov, da bi naj bil zdrav. Treba pa se je zavedati, da je večina rjavega sladkorja, ki se nahaja na trgovinskih policah, bel rafiniran sladkor, ki je “pobarvan” nazaj z melaso in vsebuje le kakšen 0,1 % več mineralov. In tudi pravi rjavi sladkor, ki ga lahko kupimo, ima le za odtenek več rudnin. Tako z zamenjavo belega sladkorja za rjavega telesu ne koristimo najbolj.
Odličen nadomestek za sladkor je agavin sirup ali nektar. Gre za visoko hranljivo sladilo, ki telesu celo koristi, saj vsebuje vitamine in minerale. Tudi stevia je kakovostno naravno zeliščno sladilo brez kalorij. Odlični nadomestki za sladkor so še javorjev sirup, melasa, zgoščen in posušen sok sladkornega trsa (sucanat), ječmenov slad, kokosov sladkor, med, lucuma, datljev sirup … Vsa ta naravna sladila našemu zdravju prinašajo več koristi: encime, vitamine, beljakovine, vlaknine. Vsekakor pa velja opomniti, da je tudi ta sladila priporočljivo uživati v majhnih količinah (pretiravanje se nikjer ne obnese).
PREVIDNO PRI OZNAKAH »BREZ SLADKORJA«
Naj vas ne zavedejo napisi »dietno« ali »brez sladkorja«! Berite deklaracije živil in izdelkov! Po navadi ta živila vsebujejo umetna sladila, največkrat aspartam. Aspartam naj bi povzročal vrsto bolezni in težav: artritis, sladkorno bolezen, multiplo sklerozo, težave z dlesnimi …
SLADKOR – GA TOREJ SPLOH SMEMO?
Da, a malo. Odrasla oseba bi naj dnevno zaužila 10 g sladkorja, kar ustreza dvema žličkama. Naj zgolj za boljšo predstavo navedemo, koliko ga je v živilih, za katera menimo, da so zdrava:
- jogurt sadni slim (?!!) (250 g): 29,5 g
- čokolino (60 g): 27 g
- 100 % jabolčni sok (2 dl): 19 g
- jogurt – probiotični sadni (lonček): 15,5 g
- paradižnikova omaka v konzervi (400 g): 22.2 g
In poraženka: pločevinka Coca-Cole (0,33 l): kar 35 g!
Previdno torej: še zavedamo se namreč ne, kako hitro dosežemo oz. največkrat presežemo priporočeno dnevno količino zaužitega sladkorja.
In še zanimivost, vredna globokega razmisleka…
Pred sto leti je 1,6 milijarda ljudi na leto porabila osem milijonov ton sladkorja. Danes je prebivalcev res štirikrat več, proizvodnja sladkorja pa je narasla za 2000 odstotkov.
Nasvet: Sladkorju, kot sestavnemu členu naše civilizacije, popolnoma ne moremo ubežati. Žal. Lahko pa bizarne količine te najbolj cenene surovine omejimo na minimum. Bodimo vladarji svoje prehrane in svojega telesa. Ker smo!
Avtorja prispevka Marka Geršaka najdete na njegovi FB strani ali mu pišete na mail marko@bodifit.net
