Izkušnja pa je, zanimivo, povsem osebna. Tako kot ljubezen. Je nekakšen občutek, ki ga ni mogoče natančno opisati. Povsem neotipljiva in izmuzljiva, vendar še kako vpliva na razpoloženje. To dokazujejo tudi številne študije, v katerih so sodelovali reikisti prostovoljci ter večinoma bolniki z rakom.
Učinki niso vidni samo na razpoloženju, izboljšajo se tudi bolezenski znaki, rane se celijo hitreje in celo stare poškodbe se lahko povsem pozdravijo. Placebo? Morda. Zagotovo pa vem, da bioenergija deluje na psih, placebo pa ne. Kako bi bilo sicer mogoče, da 8 letna psička z displazijo kolka po terapiji z bioenergijo skaklja kot mlada srnica? In ne samo takoj po terapiji, stanje se ji po nekaj tednih ni čisto nič poslabšalo.
Vsak začuti energijo drugače
Takšnih in drugačnih zgodb sem doživela že veliko. Na začetku se vedno srečaš s tistim dvomljivim pogledom – pa bo res kaj pomagalo? Ne vem, najbolje da se prepričaš. Prav vsak začuti energijo, nekateri kot toploto, drugi kot mraz, tretji kot rahlo elektriko… Vsaka izkušnja je drugačna. Neka gospa še zdaj ne more verjeti, da čuti moje roke na njenih ramenih vroče, na stopalih pa mrzle, čeprav so v resnici čisto običajno tople. In ko končamo? Potem se pusti presenetiti, naj učinki presežejo tvoja pričakovanja.
Naj zaključim še s čudovito otroško risbo. Tako iskreno opisuje izkušnjo bioenergije, kot besede ne zmorejo. Naj bo ta risba zadnji dokaz, da še otroci lahko začutijo neotipljivo.
