“Nekoč je veljal stereotip, da je lepo, sončno vreme predpogoj za dolge polete. To je sicer delno res, a še bolj pomembna je nestabilnost zraka. Ključno je, da sta hrbtišče skakalnice in dolina obsijana s soncem, v višini pa da je hladen zrak, ki se nato čez dan spusti do tal in se preko hrbtišča znova dvigne. Temu pravimo balonček zraka. Če ga tekmovalec ujame, oziroma balonček zraka preseneti tekmovalno žirijo, lahko pride do rekordnega poleta. Svetovni rekord je torej odvisen od sreče in ne preveč konzervativne žirije,” je v podcastu na spletni strani Agenciji RS za okolje povedal Jure Jerman, vodja sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske modele pri Arso.

Vremenska slika Arso za prihodnje dni v Sloveniji se glasi: “Nad večjim delom zahodne in srednje Evrope je obsežno območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje s severovzhodnim vetrom priteka razmeroma hladen in bolj suh zrak.”

Jerman že več kot dvajset let sodeluje z organizacijskim odborom planiških poletov in je v stolpu ob skakalnici eden ključnih mož za varno in uspešno izvedbo tekmovanja. Kot pravi v podcastu oziroma pogovorni oddaji, ki jih za Arso pripravlja Matija Klančar, se sodelovanje s planiškimi organizatorji začne že pred nastopom zime.

“Prvi telefoni zazvonijo novembra, ko organizatorje zanima, kdaj bodo lahko začeli delati umetni sneg. Do februarja se slišimo praktično vsak dan, nato pa nastopi faza priprav na tekmovanje oziroma za pripravo skakalnice. V tednu poletov imamo od srede dalje vsak dan tehnične seje, na kateri trenerjem in vodstvu tekmovanja predstavim vremensko napoved in jim skušam razložiti, kaj se dogaja na skakalnici in kakšne bodo vremenske razmere,” pravi Jerman.

“Pomembno je, da tekmo izpeljemo čim bolj varno, s čim manj prekinitvami, da je zanimiva za gledalce, predvsem pa pravična za tekmovalce. Veter je zagotovo ključna spremenljivka, a tudi temperatura je pomemben faktor, saj vpliva na stabilnost zraka. Če je ozračje nestabilno, je več turbulenc, če je stabilno, je manj termike,” dodaja Jerman.

Kot pravi meteorolog Agenciji Republike Slovenije za okolje, ima Planica idealno mikrolokacijo za skoke oziroma polete. “Sicer ne poznam natančno vseh ostalih letalnic na svetu, toda že velikokrat se je zgodilo, da je veter v Ratečah, ki so le nekaj kilometrov stran, podiral panoje, v Planici pa je bilo povsem mirno.”

Tako kot Planica velja za zibelko poletov, brata Gorišek za pionirja letalnic, je Bojan Paradiž iz Kočevja, prav tako meteorolog, oče vetrovne izravnave, ki je v zadnjih sezonah ključni element za bolj pravične rezultate v smučarskih skokih.

“Bojan Paradiž je bil vizionar v tem pogledu, saj je prvi začel razmišljati o korelaciji med dolžino skoka in vetrom. Mednarodna smučarska zveza je pograbila njegov sistem, ga še dodatno izpopolnila, osebno pa menim, da nikoli ne bo mogoče povsem natančno določiti, koliko dejanskega vpliva ima veter na vsak skok,” meni Jurman in dodaja, da ga čudi, zakaj tekmovalci še niso začeli razmišljati o prilagoditvi tehnike skokov glede na vetrovne razmere.

Čeprav je tehnologija v dvajsetih letih močno napredovala, pa Jerman meni, da je še precej prostora za še bolj natančne vremenske napovedi. “Nekoč smo veter merili s klasičnimi merilci oziroma anemometri, zdaj uporabljamo ultrazvočne naprave, ki nam dajo tridimenzionalno sliko, še vedno pa ima ta preslabo ločljivost, da bi lahko točno videli, kaj se na primer dogaja na hrbtišču skakalnice v Tamarju.”

“Razvijajo se metode daljinskega zaznavanja vetra, ki z laserji in akustičnimi sonarji zaznavajo inverzijo v ozračju, hkrati pa se izboljšujejo modeli, ki s statističnimi podatki in novim razumevanjem meteoroloških pojavov oblikujejo vremenske prognoze. Kljub vsemu temu pa se jaz še vedno velikokrat raje zanesem na svoje izkušnje in občutke. Tudi dlačice na ušesih mi povedo od kod in koliko piha,” pravi Jerman.

Celoten pogovor z meteorologom Juretom Jermanom o izkušnjah iz Planice je dosegljiv na podcastu.