Zbrani na shodu so prek transparentov pristojne opozarjali, da jim je dovolj čakanja na izpolnitev dogovorov, da delajo samo za plačilo položnic in se pozabljeni na robu preživetja borijo z minimalno plačo. Zato zahtevajo, da se jim zagotovi dostojno življenje in da za svoje delo dobijo ustrezno plačilo.
“Odločno sporočamo, da zaposleni v skupini J nismo več pripravljeni životariti z miloščino, ki nam jo namenja oblast kot plačilo za naše pošteno delo,” je dejal predsednik sekcije administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Slavko Rajh.
Kot je dejal, jih je veliko z izhodiščnimi plačnimi razredi pod minimalno plačo, med njimi računovodje, poslovne sekretarke, hišniki, kuharice, čistilke, perice, vozniki. Za doseganje minimalne plače morajo prispevati svoj dodatek za delovno dobo, potem pa za poln delovni čas dobijo 590 evrov. “Kako naj živimo s tem,” se je vprašal Rajh.
Tatjana Melin, zaposlena v Domu starejših v Rakičanu, je opozorila, da morajo mnogi hoditi po pakete hrane na Karitas in Rdeč križ. A kot je poudarila, to ni človeka dostojno življenje in tega ne dovolijo več. Vlado pa je opozorila, da ni prevzela le oblasti, ampak tudi odgovornost za delavce, delovna mesta, za človeka vredno življenje vseh državljanov.
“Zahtevamo le tisto, kar nam je bilo dano z ustavo: pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo,” je poudarila poslovna sekretarka z Osnovne šole Prežihovega Voranca iz Slovenske Bistrice Matejka Žekš in dodala, da jim je dovolj izgovorov, da niso pravi časi in da ni denarja. “Denar je, pobrati ga je treba od tajkunov in lopovov,” je poudarila.
Protestni shod je pripravila Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije. Pridružil se mu je tudi Sindikat delavcev v vzgojni in raziskovalni dejavnosti Vir, prav tako je zbrane pozdravil predsednik novoustanovljenega Sindikata prekarcev Marko Funkel. Sporočilo shoda so podprli tudi v konfederaciji Pergam.
Kot je na shodu spomnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, v javnem sektorju okoli 9000 ljudi ne zasluži niti minimalne plače, od tega 5500 v vzgoji in izobraževanju. Med njimi so tudi takšni, ki imajo srednjo izobrazbo, pa so še vedno na minimalni plači.
“Nesprejemljivo je, da ljudje, ki so zaposleni, hodijo po pakete na Rdeči križ in se tresejo pred vsako položnico,” je poudaril. Sprašuje se, ali je pošteno, “da so zaposleni z najslabšimi plačami vedno prvi, ko je treba rezati in nikoli na vrsti, ko se deli in izboljšuje življenje”.
Štrukelj se je odzval tudi na besede predsednika vlade Mira Cerarja na nedavni državni proslavi, da gre Sloveniji dobro. “Če gre Sloveniji res dobro, naj vlada delavkam in delavcem z najnižjimi plačami v prihodnjem letu zagotovi 1000 evrov regresa in boljše plače, da se ne boste spraševali, ali vi slučajno ne živite v neki drugi državi,” je poudaril.
Pri tem je spomnil, da so obljube, da bodo te anomalije v plačnih razmerjih odpravljene, stare osem let, a ostajajo neizpolnjene. Vlada pa po njegovih besedah zavaja tudi ta trenutek, ko obljublja, da bo odpravila anomalije, a v ta namen v proračunih za prihodnji dve leti ni niti enega samega evra.
“Če se bo taka politika v naši državi nadaljevala, se bodo pritiski samo še stopnjevali, kajti nezadovoljstvo je prišlo do roba,” je poudaril Štrukelj. Svoj nagovor pa je sklenil z besedami, ki jih je na kongresu sindikata Skei izrekla njegova predsednica Lidije Jerkič: “včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri bomo vzeli”.