Kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je cepljenje rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep. Najpomembnejši cilj cepljenja je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. Posameznik se s cepljenjem zavaruje pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se na leto s cepljenjem prepreči dva do tri milijone smrti. Na račun cepljenja je denimo otroška paraliza prisotna le še v treh državah na svetu (Afganistan, Nigerija in Pakistan), še leta 1988 je bila prisotna v 125 državah.
Z visokim deležem cepljenih v ciljni skupini (90-95 odstotkov) se vzpostavi kolektivna imunost. S tem so zavarovani tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno. Pri tem na NIJZ poudarjajo, da je preventiva pred nalezljivimi boleznimi pomembna v vseh življenjskih obdobjih, pri otrocih in tudi odraslih.
V Sloveniji je precepljenost odraslih prebivalcev proti nekaterim boleznim slabša kot v številnih drugih evropskih državah. Čeprav se Slovenija uvršča med endemske države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi in tudi v svetu, je delež cepljenih v Sloveniji zelo nizek.
Prav tako je zelo nizka precepljenost proti sezonski gripi. Z dobrimi 10 odstotki cepljenjih v starostni skupini nad 65 let se Slovenija uvršča daleč od zastavljenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, da naj bi precepljenost starejših proti gripi znašala vsaj 75 odstotkov.
V zadnjih letih upada tudi odstotek precepljenosti otrok z obveznimi cepivi, približno za odstotek vsako leto, na kar so opozorili strokovnjaki na petkovi okrogli mizi STA. Najnižja precepljenost z obveznimi cepivi je v Ljubljani. Leta 2015 je bila precepljenost s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na ljubljanskem območju manj kot 90-odstotna, s čimer več ni zagotovljena kolektivna imunost. Tako lahko tudi pri nas pride do izbruha epidemije ošpic, s kakršno se trenutno soočajo v Italiji.
Zdravnica Marta Grgič Vitek z NIJZ je poudarila, da cepljenje dokazano preprečuje nekatere nalezljive bolezni in povedala, da na NIJZ priporočajo pravočasno cepljenje tako za otroke, odrasle in tudi za starejše. Grgič Vitkova je dejala, da vsem, ki bodo ob bližajočih praznikih potovali v kraje, kjer se srečujejo z izbruhom ošpic, na NIJZ svetujejo cepljenje proti tej nalezljivi bolezni.
Tudi Evropska komisija in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sta ob evropskem tednu imunizacije opozorili na pomembnosti cepljenja za imunizacijo in preprečevanje bolezni v Evropski uniji in širši evropski regiji SZO. V skupni izjavi so zapisali, da je imunizacija v zadnjih 60 letih rešila več otroških življenj kot kateri koli drugi medicinski ukrep. Ocenjuje se, da so ošpice vsako leto povzročile 2,6 milijona smrtnih primerov letno, preden je bilo leta 1980 uvedeno splošno cepljenje. Zahvaljujoč cepivu proti ošpicam Mauricea Hillemana je to zelo nalezljivo bolezen danes mogoče preprečiti, so sporočili iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Evropski teden imunizacije vsako leto opozarja na izjemen napredek, ki ga je omogočilo cepljenje. Prav tako je priložnost za oceno prihodnjih nalog, ki bi prispevale k izboljševanju javnega zdravja, kot so zmanjšanje ovir za zdravstvene sisteme in krepitev javnega zaupanja v imunizacijo. Države članice EU so s sprejetjem evropskega akcijskega načrta za cepljenje, okvira politike za evropsko zdravje 2020 ter ciljev trajnostnega razvoja izkazale zavezanost temu izziv, so še sporočili s predstavništva.
