Kakšni hrani se je za večerjo boljše izogniti?
Večerje naj ne sestavljajo mastne in kalorične jedi (npr. svinjina, pecivo, pica, bogato obloženi sendviči z redilnimi sestavinami: mastnim sirom, šunko ipd). Razlog je v tem,da večerji navadno ne sledi porabljanje kalorij s telesno vadbo, zato nima nobenega smisla, da zaužijemo visoko energetske jedi.
Večerja naj bo lahka, sestavljena iz jedi, ki ne napihujejo in s tem ne otežujejo naše prebave. Med hrano in pijačo, ki se ji je za večerjo najboljše izogniti, sodijo: ocvrta hrana ( npr. riba, piščanec, še posebej pa ocvrtki), močno začinjena hrana in naravni sokovi (npr. limonada, pomarančni sok)-saj oba lahko razdražita občutljivo želodčno sluznico, pire krompir (še posebej takšen, ki je pripravljen s smetano), fižol in ostale stročnice (npr. leča, bob)- saj radi napenjajo in povzročajo vetrove ter celo surova zelenjava.
Večer ni čas za svežo zelenjavo
Čeprav so solate odličen vir mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k hitrejši in lažji prebavi, pa surova solata ni najboljša izbira za večerjo. Če jo boste zaužili, naj bo kuhana, sicer se lahko zgodi, da vam bo neprijetno obležala v želodcu. Za večerjo je neprimeren tudi alkohol, vaša prebava pa bo trpela tudi ob pijačah z mehurčki. Prav tako se rajši izognite zobanju slanih prigrizkov (smoki, grisini ipd.) ob gledanju večernih filmov, sicer se bodo odvečni kilogrami mimogrede nabrali.
Zdravo večerjo naj sestavlja lahko prebavljiva hrana
Zdrava prehrana priporoča pretežno beljakovinsko večerjo, kar pomeni, da si lahko privoščite piščanca ali ribo na žaru, ribo v konzervi, pusto skuto, navadni jogurt, pri tem pa denimo popijete kozarec navadne vode, zeliščni čaj ali pa kakav, saj naj bi imel pomirjevalni učinek. Čeprav nekateri zatrjujejo, da za večerjo pravzaprav ne bi smeli ničesar jesti, pa je to precej nesmiselno, še posebej, če je od kosila minilo že več ur in ste že pošteno lačni. Odlična ideja za večerjo so tudi doma pripravljene juhe: npr. bučkina, kumarična, goveja, zelenjavna, saj so lahko prebavljive in polne mineralov.
In če nas zvečer zagrabi lakota?
Če pa nas sredi noči ponovno zagrabi lakota, najprej spijmo kozarec vode, šele nato si privoščimo kakšen grižljaj: npr. banano ali pest oreščkov. Povsem drugačna pa naj bo večerja ali nočni prigrizek v primeru, da je pred vami ali za vami zabava z alkoholom, saj vam bo želodec hvaležen, če boste pred tem pojedli kaj konkretnega, lahko tudi bolj mastnega: npr. burek, pico, sendvič ipd.
Univerzalnega pravila za zdravo večerjo pravzaprav ni, saj ima vsak od nas drugačne potrebe. Če smo pred tem fizično garali, si seveda zaslužimo konkretnejši obrok od zgolj krožnika juhe, saj smo kalorije predhodno porabili. Ženske, ki imajo večinoma sedeče delo, pa naj celotno prehrano, tudi večerjo, prilagodijo svoji dnevni energetski potrebi, ki je veliko manjša od potreb nekoga, ki je zelo aktiven.
Kaj jesti zvečer, če imamo miselno delo?
Študentke in vse, ki jih zvečer čaka še kakšen miselni izziv: učenje, ukvarjanje s službenimi zadevami, pa naj zaužijejo večerni obrok, ki je koristen za spodbujanje možganske aktivnosti. Takšna je že omenjena študentska prehrana (oreščki, mandeljni, lešniki itd.), borovnice, paradižnik, bučna semena itd.
