V društvu za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica so ob dnevu ščitnice v zdravstvenih domovih pripravili predstavitve na oglasnih deskah in panojih, da bi bolezni ščitnice postale bolj prepoznavne, strokovna javnost nanje bolj pozorna in širša javnost o njih bolj osveščena, so zapisali na njihovi spletni strani.

Ščitnica je žleza, ki leži na spodnjem delu vratu in izloča ščitnična hormona tiroksin ter trijodtironin. Žleza s svojimi hormoni uravnava presnovo, pomembna pa je tudi za razvoj ploda in otroka. Za tvorbo ščitničnih hormonov je ključen ustrezen vnos joda, ki ga najdemo v jodirani kuhinjski soli.

Za ščitničnimi boleznimi večinoma obolevajo ženske, a tudi moški niso varni. Zaradi nespecifičnih znakov, kot so utrujenost, nespečnost, dekoncentracija, motnje spomina in nihanja razpoloženja, bolezni ščitnice največkrat zamenjujejo z izgorelostjo, depresijo ter psihičnimi težavami.

Bolezni ščitnice so sicer pogoste. Noduse ali vozličke v ščitnici ima približno polovica odraslih. Druge bolezni pa so več vrst raja ščitnice, prekomerno delovanje (hipertiroza), premajhno delovanje (hipotiroza) in golšavost.

Avtoimunsko bolezen ščitnice Hashimotov tiroiditis ima približno 20 odstotkov žensk in dvakrat manj moških. Hashimotov tiroiditis je najpogostejši vzrok za premajhno delovanje ščitnice. Preveliko delovanje ščitnice pa najpogosteje povzroči avtoimunska bolezen ščitnice, ki jo imenujemo bazedovka.

Ob ustreznem zdravljenju in upoštevanju navodil bolniki z boleznimi ščitnice nimajo slabše kakovosti življenja kot ljudje z zdravo ščitnico.