V pisarni, na avtobusu ali pri večerji – številni ljudje velik del dneva presedijo. Da lahko takšna drža na dolgi rok vodi do težav s hrbtenico in drugih kroničnih bolezni, je že dolgo znan problem sodobnega človeka.
Vendar pa nove raziskave kažejo, da je za telesno bolje pripravljene ljudi dolgotrajno sedenje manj škodljivo. Že celo nizka raven telesne aktivnosti lahko pripomore k zmanjšanju neželenih posledic.
Raziskavo, v kateri je sodelovalo skoraj 400.000 ljudi srednjih let iz Velike Britanije, so izvedli znanstveniki z Univerze v Glasgowu. Pri tem so primerjali podatke o njihovi telesni aktivnosti s časom, ki ga prebijejo pred televizijskimi ali računalniškimi zasloni.
Da bi dobili bolj objektivne rezultate, so znanstveniki izvedli tudi teste moči oprijema, v katerih so morali sodelujoči stiskati posebno napravo za merjenje njihove mišične moči, prav tako so izvedli teste telesne pripravljenosti na ergometru.
“Medtem ko je testiranje na ergometru zamudno in drago, pa je moč oprijema koristen pokazatelj, kako telesno pripravljeni so ljudje, saj se s takšnimi testi izmeri celotno mišično moč, hitro in enostavno pa jih lahko opravi zdravnik med obiskom v pisarni,” je za britanski tednik Time povedal vodja raziskave Carlos Celis-Morales.
Znanstveniki so ugotovili, da imajo ljudje s šibko močjo oprijema za vsaki dve uri, ki ju prebijejo sedeč, za 31 odstotkov višje tveganje, da bodo umrli še pred ponovitvijo meritev čez pet let, kot pa ljudje z močnejšim oprijemom, ki so sedeli podobno dolgo.
Slabše telesno pripravljeni ljudje imajo tudi za 21 odstotkov večje tveganje za razvoj bolezni srca in za 14 odstotkov večje tveganje za razvoj raka kot pa bolje telesno pripravljeni sodelujoči v raziskavi.
Znanstveniki so torej ugotovili, da dveurno sedenje pomeni veliko večjo nevarnost smrti iz kateregakoli vzroka za ljudi s slabšo kondicijo kot pa za tiste, ki je imajo več. V primerjavi s telesno bolje pripravljenimi ljudmi z veliko močjo oprijema je bila ta nevarnost pri slabše telesno pripravljenih še enkrat višja.
“Dobra novica je, da je moč oprijema mogoče izboljšati s treningom z utežmi in zmernim povečanjem telesne dejavnosti in fitnesom,” je dejal Celis-Morales. “Splošno sporočilo je, da morda ni zelo pomembno, če človek veliko gleda televizijo, če je sicer močan, fit in telesno dejaven,” je dejal.
“Če se gibljete in ste aktivni, dolgotrajno sedenje nima enakega učinka na vaše zdravje, kot pa če ste neaktivni,” je povzel.
Poudaril je še, da se je pomembno zavedati, da je preveč sedenja v vsakem primeru nezdravo, zato se mu moramo izogibati. V primerjavi z ljudmi, ki ne sedijo zelo veliko, lahko tisti, ki veliko sedijo, pričakujejo krajše življenje in večjo verjetnost, da bodo zboleli za katero od kroničnih bolezni. A med tistimi, ki morajo večji del dneva presedeti, lahko aktiven življenjski slog nekaj teh negativnih učinkov izniči.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v reviji BMC Medicine.
