“To je bil pravljični zaključek. Otroške sanje niso več sanje, ampak realnost. Čestitke vsem soigralcem, brez njih ne bi imel tega zlata okoli vratu, enako pa navijačem, ki so nas ponesli do zmage. Želeli smo si zlato medaljo, vedeli smo, da ne bo lahko in lahko smo zelo ponosni, še posebej po vsem, kar se nam je zgodilo. Luka si je poškodoval gleženj, jaz zaradi krčev nisem mogel nadaljevati, a prišli so Prepelič, Blažič, Randolph, Vidmar in opravili neverjetno delo. Hvala, res hvala. Evropski prvaki jutri prihajajo domov in upam, da bo na sprejemu čim več ljudi,” je dejal Dragić.
Ključni mož v zadnjih minutah je bil Klemen Prepelič: “Mogoče sem res jaz dal tiste ključne točke, vendar ste pozabili na Nikoliča, ki je Guduriću ukradel žogo in izsilil nešportno osebno napako. Ko nismo več vedeli, kaj narediti, smo žogo podali Anthonyju in on je dal koš ter dobil še dodatni prosti met. Blažič je v zadnjih minutah povsem onemogočil Bogdanovića, Gapi se je metal na glavo,” nato je zastal za trenutek in nadaljeval: “Tako kot sem povedal vaši novinarski kolegici iz Turčije, ki je v roki držala statistiko in brala podatke – sam ji list strgal iz roke in ga vrgel stran – to ni pomembno. Ključno je, da smo prava ekipa,”
Slovenija je v 26. minuti zaradi poškodbe gležnja ostala brez Luke Dončića, v zadnji četrtini pa so krči še Goranu Dragiću preprečili nadaljevanje. “Kljub temu, da smo ostali brez obeh najboljših igralcev, smo verjeli vase. Nismo delali panike, čeprav nas je Srbija lovila. Res smo pokazali ‘jajca’ in samozavest. Ponosen sem, da smo ljudi v Sloveniji naredili srečne. Dokazali smo, da če si nekaj res želiš in v to verjameš, se bo uresničilo. Gogiju kapa dol. Je eden redkih igralcev na svetu, ki lahko ekipo poveže v tako celoto. Izpostavlja se samo na igrišču, ni nobena zvezda, ampak zdaj mislim, da ga lahko vsi kličemo zvezdnik in da mu moramo v Sloveniji postaviti spomenik,” je dejal Edo Murić.
Saša Zagorac je povedal, kje je bil ključ Slovenije do zlate medalje: “Vsi dihamo kot eno. Skupaj gremo spat in skupaj vstanemo. Neverjetno je, da že petnajst uradnih tekem nismo izgubili. Dal sem skozi veliko klubov, bil sem v številnih ekipah, a kaj takega kot tukaj še nisem doživel. Verjeli smo vase.”
Zaključil je selektor Igor Kokoškov: “Za nami je neverjeten turnir in finale, ki se ga bomo spominjali vse življenje. Ti fantje so res pravi, ponosen sem, da sem del te ekipe in tega praznika slovenskega športa. Uspeh je kolektiven, zanj so zadolženi prav vsi, od prvega do zadnjega človeka na košarkarski zvezi, v reprezentanci, v strokovnem štabu, na igrišču. Ponosni bodite vsaj pol toliko, kot sem jaz. Finale je bil pravi triler. Izgubili smo Luko, Goran ni mogel igrati zadnjih pet minut, Prepelič je dobil udarec v prsni koš in hotel menjavo. A dobra ekipa vedno najde pot do zmage in mi smo dokazali, da smo dobra ekipa.”
