Zdajšnji generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije je eden glavnih tvorcev zlate medalje Slovenije na eurobasketu 2017 in mentor Gorana Dragića, ko je ta v dvorani na Iliriji v Ljubljani delal svoje prve korake v svetu profesionalne košarke.
Gogiju je hudo
Med njima je deset let razlike, ravno dovolj, da je bil lahko Nesterović vzornik mlademu Dragiću. “Gogi je vedno znal prisluhniti in si zapomniti ključne stvari iz vsakega pogovora. Bil je priden in zagnan, zato je tudi prišel tako daleč,” pravi Nesterović.
“Ravno včeraj sva bila v stiku, saj sem želel izvedeti, kako je z njegovo poškodbo. Pravi, da se stanje spreminja iz dneva v dan in da zdravniki pred vsako tekmo ocenijo, ali ga lahko trener pošlje na parket,” je dejal Nesterović za STA. “Čutim, da mu je hudo, ker ne more pomagati soigralcem, hkrati pa oba veva, da so poškodbe sestavni del športa in da se je treba s tem sprijazniti.”
Nesterović ni želel ugibati, ali bo Dragić letos še prišel na parket, prepričan pa je, da Miami še ni rekel zadnje besede. “Tudi brez Gogija je ta Miami odlična ekipa. Ima dovolj izkušenih igralcev, odličen trenerski štab, hkrati pa nekaj nadebudnih mladeničev, ki lahko naredijo razliko. Igra Butlerja na tretji tekmi je dokaz, da se bodo morali Lakers še krepko potruditi za naslov.”
“Zavedati se je treba tudi dejstva, da nesreča nikoli ne počiva. Če je imel Miami smolo, da sta se poškodovala dva ključna igralca, nihče ne more garantirati, da se ne bo kaj takega ponovilo na drugi strani. Želim zdravja vsem, vendar mislim, da finale še zdaleč ni odločen,” meni Nesterović.
Poškodba tetive v stopalu leve noge zahteva običajno dva meseca rehabilitacije, hkrati pa je to dokaj pogosta poškodba med košarkarji. Po mnenju Nesterovića ta ne bi smela vplivati na pogajalska izhodišča pri podpisu nove pogodbe. Dragiću se namreč ob koncu te sezone izteče petletna pogodba z Miamijem, ki je bila v izhodišču vredna 86 milijonov dolarjev.
“Gogi je letos dokazal, koliko je vreden. Brez njega, sem prepričan, Miami ne bi prišel v finale. Je eden ključnih mož na parketu in v slačilnici. Vsaka ekipa si želi takšnega igralca,” pravi Nesterović.
Za konec pogovora je 213 centimetrov visoki Nesterović obudil spomine na šampionsko leto 2005, ko je San Antonio v finalu s 4:3 premagal Detroit Pistons. “Seveda smo bili veseli, vendar časa za veliko ali dolgo slavje ni bilo. Ritem lige NBA je tako naporen, da praktično razmišljaš le o naslednji tekmi. Šele po nekaj letih, ko ti ljudje tisočkrat čestitajo za zmago, se bolje zaveš, kaj si pravzaprav dosegel,” je dejal Nesterović.
“Je pa res, da bo ta letošnji naslov v ligi NBA nekaj zelo posebnega. Spominjali se bomo mehurčka v Orlandu, dejstva, da ekipe niso imele prednosti domače dvorane, da so bili igralci nekaj mesecev izolirani od domačih in prijateljev. Upam pa tudi, da po slavju Gorana Dragića,” je zaključil Nesterović.