Zakon, ki je bolj znan kot Lex Agrokor, bodo lahko uporabili, če ne bo zaživel nedeljski sporazum med bankami in drugimi finančnimi upniki ter Agrokorjem o zamrznitvi obveznosti močno zadolženega koncerna, ki se je v zadnjih dneh znašel pod hudim pritiskom.

Z dogovorom sicer še niso soglašali Agrokorjevi dobavitelji, ki jim največji hrvaški gospodarski sistem dolguje več kot dve milijardi evrov.

Predvideno je, da bi zakon uporabili v primerih podjetij, ki zaposlujejo najmanj 5000 ljudi in imajo 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi podjetje, ki izpolnjuje oba pogoja, zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki bi ga moralo potrditi sodišče, pristojno za gospodarske zadeve.

V hrvaški prestolnici pa naj bi po poročanju več slovenskih medijev danes potekala tudi izredna seja nadzornega sveta največjega slovenskega trgovca Mercatorja, ki je od 2014 v večinski lasti Agrokorja.

To naj bi zahteval prvi mož Mercatorja Balažič, ki naj bi nadzornikom skoraj dve leti in pol pred iztekom mandata ponudil odstop. Kaj natančno je razlog za tak korak, ni znano, omenja pa se nesoglasja med Balažičem in lastnikom pa tudi dejstvo, da je ravno v torek vodenje Agrokorja prevzela ekipa mednarodnih sanatorjev pod vodstvom Antonia Alvareza III iz svetovalne hiše Alvarez & Marsal, ki bo bdela nad nujnim prestrukturiranjem koncerna.

Vodenje Mercatorja bi neuradno lahko prevzel Tomislav Čizmić, ki je med drugim zadolžen za integracijo slovenskega trgovca v Agrokor.