Res je, da se redimo zato, ker zaužijemo preveč hrane, glede na naše potrebe, ali po domače, pojemo preveč kalorij. Če želimo shujšati, moramo vnos hrane zmanjšati. Vendar pa je pri tem procesu dobro poznati še nekaj dejstev o tem, kako deluje naša presnova, saj bomo tako laže sestavljali svoj dietni jedilnik.

Termični učinek hrane

Termični učinek hrane je količina energije, ki je potrebna za procese prebave, absorbcije in presnove hranilnih snovi ter energija, ki jo živčevje porabi za uravnavanje metabolizma. Med tremi glavnimi skupinami hranilnih snovi (maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati) imajo največji termični učinek beljakovine. To je razlog, zakaj so beljakovine ključne v dietni prehrani – 100 kalorij beljakovin in 100 kalorij ogljikovih hidratov našemu telesu namreč ne dajo enako količino energije (torej ne ‘redijo’ enako).

Delež kalorij, ki jih izkoristimo

Zaradi kemijske sestave prehranske vlaknine uvrščamo med ogljikove hidrate, čeprav jih telo ne more prebaviti in zato od njih ne dobimo energije. Gram vlaknin ima tako 4 kalorije (to je energija, ki se sprosti s sežigom snovi), a naše telo jih ni sposobno ‘sežgati’. Ko si ogledamo kalorijsko vrednost živil z visokim deležem vlaknin, moramo zato upoštevati, da dela teh kalorij ne bomo izkoristili. Fižol, denimo, vsebuje skoraj za tretjino svoje mase vlaknin, kar pomeni, da z zaužitjem 300-kalorijske porcije fižola (po tabelah kalorične vrednosti živil), dobimo le 200 kalorij, saj jih bomo 100 izločili neprebavljenih.

Kalorična vrednost živil, ki jo najdemo na embalažah in v raznih tabelah, je zelo koristna informacija, nikakor pa ni edini dejavnik pri sestavljanju dietnega jedilnika, saj ne zajema širšega konteksta prebave in presnove. S poznavanjem termičnega učinka živil in vsebnosti vlaknin bomo tako hujšali lažje (ker ne bomo lačni) in bolj zdravo.