Sem mama zdravega, navihanega 3-letnika, ki je poln energije, rad hodi v vrtec in ima v vrtcu tudi že svojega najboljšega prijatelja, ima tudi čudovito vzgojiteljico, ki poskrbi, da je program dejavnosti v vrtcu kar se da zanimiv, kreativen in sledi razvoju otroka. Tudi vse ostale vzgojiteljice so zelo v redu, v vrtcu prevladujejo sproščeni odnosi, veliko je objemov in pristnih vezi. Vrtec je nov, sredi narave, kjer je obilo možnosti za sprehode in za igro v naravi. Skratka, vse je super in smo zelo zadovoljni. Je pa ena stvar, ki me zelo bremeni in to je vrtčevska prehrana.
Vrtec posveča premalo pozornosti zdravi prehrani!
Naš vrtec je običajen vrtec, ni privaten ali valdorfski, pri katerih sem opazila, da zelo velik pomen posvečajo tudi zdravi prehrani. Preden smo dali našega sinka v vrtec, sem zelo pazila na to, da so bila živila iz ekološke pridelave, jedi sem pripravljala vedno sveže, veliko smo pojedli tako sadja kot tudi zelenjave. Naj omenim, da v naši družini nismo vegetarijanci ali privrženci katere od drugih prehranskih smeri, jemo tudi meso, vendar pa le to bolj občasno in v manjših količinah. Pri tem se izogibamo rdečemu mesu in mesu živali, ki jih redijo na klasičen način v nemogočih razmerah in ki je polno antibiotikov in rastnih hormonov.
Ne jemo pa ničesar od predelanih mesnih izdelkov – klobas, salam, paštet in podobno. Ne uporabljamo margarin in rafiniranega belega olja in namesto tega rajši uporabljamo veliko bolj zdravo kokosovo maščobo in se skušamo izogibati sladkarijam, predvsem rafiniranemu belemu sladkorju in beli moki, kolikor je pač to možno. Kot starši, ki se zavedamo pomena zdrave prehrane na razvoj in rast otroka, smo bili zelo presenečeni, ko smo ugotovili, da se na jedilniku vrtca res pogosto znajdejo za zajtrk paštete, tunini namazi, hrenovke, čokolešnik in čokoladni namazi. Za malico ali pri kosilu so pogosto tudi kakšne čokoladne rulade, pudingi, skutne penice s kopico sladkorjev in E-jev in razni piškoti, multivitaminski nektarji, sladoled in podobno.
Otroke navajajo na “junk food”
Seveda so otroci nad takimi stvarmi navdušeni, vendar pa se je pri nas zgodilo to, da naš sinko ne mara več svežega sadja in zelenjave, jedel bi le še sladkarije, bel kruh, pizzo, hrenovke in salamo. Za mene osebno samo je to le še »junk food« in to pri treh letih. Zelo mi je hudo tudi za vse otroke, ki jih pogosto vidim na igriščih in so v veliko primerih že resno predebeli, starši pa jih kljub temu še naprej pitajo s sladoledom, pomfrijem in hamburgerji.
Nad jedilnikom sem bila tako razočarana, da sva z možem najprej kar nekajkrat govorila z vzgojiteljico in izrazila najine poglede na to, da nas motijo hrenovke, paštete in sladkarije v vrtcu. Z nami se je strinjala, vendar je dejala, da tudi če pokličemo gospo, ki organizira prehrano v vrtcu, ne bomo dosegli nič, ker so že bili poskusi uvajanja bolj zdrave prehrane, vendar pa otroci take hrane potem niso jedli in so se starši nato pritoževali. Zanimalo naju tudi je, ali se še kdo od staršev pritožuje glede teh stvari, ali je komu dejansko mar za to, kaj jedo otroci v vrtcu. Rekla je, da sva edina in da večino staršev zanima samo to, ali otrok v vrtcu hrano poje, kaj pa je na jedilniku, pa se nihče ne poglablja. Problem je tudi v tem, da če bi samo enemu otroku na željo staršev odrekali tisto, kar jedo vsi ostali, bi ga na nek način kaznovali, še posebej, če ima tako hrano zelo rad, tako da sva se odločila, da bova vseeno poklicala organizatorko prehrane.
Staršem ni in jim ne sme biti vseeno!
Gospo je poklical mož, povedal, da nas motijo hrenovke, paštete in razne sladkarije na jedilniku in če res ni na izbiro kakšne bolj zdrave hrane za otroke, pa je samo odločno odvrnila, da so hrenovke v bistvu meso, sladoled je v bistvu mleko, da je na jedilniku dosti živil iz ekološke pridelave, da pri sestavljanju jedilnikov sledi zakonskim določilom in smernicam, ter da otroci ne marajo druge hrane in da je že imela probleme s tem, tako da teh stvari ne misli ukinjati. Tako da se je vse skupaj pri tem končalo, očitno smo eni redkih, ki jih zanima res zdrava hrana in to, kaj otroci vnašajo v svoja majhna telesa in kako bi lahko tak način prehranjevanja vodil k resnim zdravstvenim problemom.
Že naše okolje je čedalje bolj zastrupljeno, hrana, pridelana na klasičen način je polna pesticidov in kemikalij, na trge vstopa tudi gensko spremenjena hrana. Tudi otroci so čedalje bolj bolni, alergije so nekaj normalnega, debelost in razne težave z zbranostjo pa prav tako. Kljub vsemu sem mnenja, da bi naši otroci vseeno morali imeti na izbiro bolj zdrave alternative za vse stvari, ki jih jedo po vrtcih že sedaj, vse pa je odvisno od volje in želje tistih ljudi, ki so za vrtčevsko prehrano zadolženi, samo vseeno pa bi želeli, da se hrenovk, mesnih paštet, salam in podobnih stvari, ki so dejansko največji odpadki mesne industrije, ne obravnava kot primerne in zdrave hrane za otroke.
Obljavljamo tudi link na facebook stran, kjer najdete šokanten video https://www.facebook.com/
Prehranska znanost: mesni izdelki so tako škodljivi, da jih ne bi smeli jesti niti v manjših količinah
Mag. Marko Čenčur, dolgoletni neodvisni raziskovalec prehrane: »Svetovni avtoriteti na področju raziskovanja raka, organizaciji World Cancer Research Fund (WCRF) in American Institute for Cancer Research (AICR) sta že pred časom obelodanili rezultate njunega dolgoletnega dela, ko so analizirali vse raziskave, ki zadevajo prehrano in raka. Devet neodvisnih skupin raziskovalcev je pet let pregledovalo preko 7000 študij, njihove rezultate je nato pregledalo in ocenilo še nekaj sto strokovnjakov, med njimi 21 največjih avtoritet s tega področja, in njihova skupna ugotovitev se glasi, da so vsi mesni izdelki tako škodljivi, da kakršnakoli zaužita količina škoduje zdravju. Da ne bi bilo pomote, kaj so to mesni izdelki, je AICR celo naštel nekaj primerov: salame, šunka in pršut (z zmerno ali nezmerno količino soli), klobase, hrenovke…
Zelo zanimivo pa je, da je takoj po izidu priporočil WCRF in AICR ameriška industrija mesa American Meat Institute (AMI) plačala svojo raziskavo, ki je potegnila sklepe, ki so praktično nasprotni sklepom teh dveh organizacij. Seveda je ta “raziskava” na vrat na nos v znanstvenem svetu popolnoma brez vrednosti in so jo strokovnjaki označili kot nepomembno, nestrokovno in pristransko.
Številne raziskave povezujejo prehranjevanje z mesnimi izdelki z velikim številom hudih bolezni, med drugim tudi z boleznimi srca in ožilja. Uživanje mesnih izdelkov med nosečnostjo poveča možnost možganskih tumorjev novorojenega otroka. Primer: Študija narejena na otrocih, na zahodni obali ZDA, je iskala povezavo med mesnimi izdelki, ki jih je zaužila mati med nosečnostjo ter verjetnostjo, da bo njen otrok dobil možganski tumor. Pri večjih vnosih (125g mesnih izdelkov dnevno) se možnost za možganski tumor otroka poveča tudi za 200%. Hkrati je raziskava pokazala, da se tudi pri majhnih količinah mesnih izdelkov zmerno poveča možnosti za možganski tumor otroka. Ženske, ki so med nosečnostjo dvakrat dnevno jedle mesne izdelke so za 110% povečale možnost, da njihov otrok dobi možganski tumor.
Meta analiza večjih raziskav potrjuje bistveno povezavo med mesnimi izdelki, ki jih mati zaužije v času nosečnosti, ter povečano možnostjo, da bo njen otrok zbolel za možanskim tumorjem. Večina pregledanih študij je odkrila pozitivno korelacijo med mesnimi izdelki in možganskim tumorjem otroka. Avtorji študije predvidevajo, da so vzrok za bolezen nitrosamidi, ki so v mesnih izdelkih. To je le ena od številnih bolezni, ki je posledica uživanja mesnih izdelkov, zato ni presenetljivo, da sta WCRF in AICR dokazala, da je edina varna količina mesnih izdelkov v prehrani 0g na dan.«
