Rak pljuč je eden od rakov z najslabšo prognozo, saj je petletno preživetje bolnikov le 20-odsotno. Glede umrljivosti je pljučni rak na prvem mestu med vsemi raki, pripišemo mu lahko petino vseh smrti zaradi rakov, je povedala specialistka radioterapije in onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana Martina Vrankar.
Pljučni rak je velik javnozdravstveni problem tudi v Sloveniji, kjer je po pojavnosti rakov na tretjem mestu tako med moškimi kot med ženskami. A medtem ko se je pojavnost tega raka med moškimi že ustalila, pri ženskah še narašča. Leta 2017 je več žensk umrlo za pljučnim rakom kot za rakom dojk.
V zgodnji fazi ima bolezen le malo simptomov. Ko se ti pojavijo, je bolezen običajno napredovala. Diagnozo pljučnega raka po besedah Vrankarjeve povečini postavijo pri bolnikih v napredovani fazi, ko ni več možnosti ozdravitve. Ob tem je poudarila, da so se v zadnjih letih možnosti zdravljenja precej povečale in lahko tudi take bolnike zdravijo tudi po nekaj let. “Tistih, ki imajo možnost ozdravitve, ki jih lahko operiramo, je le okoli 20 odstotkov. Zato je pomembno, da smo pozorni na simptome in hitro poiščemo zdravniško pomoč,” je pozvala.
A glede na rezultate raziskave iz leta 2017 40 odstotkov Slovencev ne zna našteti nobenega od simptomov pljučnega raka. Zato Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije v novembru, mesecu ozaveščanja o pljučnem raku, predstavlja projekt Izkašljaj se, s katerim javnost seznanjajo raku pljuč in njegovih simptomih, je povedal pojasnil predsednik društva Mirko Triller.
Kot je pojasnila Vrankarjeva, je glavni simptom, ki ga povezujemo s pljučnim rakom, kašelj. A ta je zelo nespecifičen bolezenski znak, prisoten je tudi pri drugih obolenjih, lahko je tudi neželen učinek nekaterih zdravil, pri kadilcih je celo kronično prisoten. Pozoren je treba postati, če se kadilski kašelj morda spremeni. Med znaki raka pljuč so še težko dihanje, hripavost, hujšanje, bolečina v prsnem košu. “Če simptomi trajajo več kot tri tedne ali se celo stopnjujejo, je absolutno potreben obisk zdravnika, da se ugotovi vzrok težav,” je poudarila.
Da se raku pljuč lahko izognemo, lahko veliko naredimo sami, je bila jasna specialistka internistične onkologije Mojca Unk z onkološkega inštituta. Večina, 80 odstotkov bolnikov s pljučnim rakom, je namreč kadilcev oz. bivših kadilcev. Pri kadilcih je tveganje za nastanek raka pljuč 25-krat večje kot pri nekadilcih. Poleg tega kajenje škoduje ljudem v okolici, saj je tveganje za raka pri pasivnih kadilcih kar 20-krat kot pri nekadilcih. “Nehajte kaditi, dokler je še čas,” je ob tem pozval Triller.
Na nastanek pljučnega raka vpliva tudi prisotnost radona v okolju in neugodne mikroklimatske razmere, na primer na delovnem mestu. Po njenih besedah je tudi pomembno, da kot družba vladamo v zdravo, čisto okolje, ki je dobra popotnica tudi za naslednje generacije.
