Dandanes nas neprestano obdajajo različni zvoki, ki so lahko za naš sluh močno škodljivi. Za ljudi s slušno okvaro predstavlja hrup velik problem, saj je zmožnost za razumevanje govora in komuniciranje vedno bolj omejena. O pretiranemu hrupu in o tem, kako se mu lahko izognemo, smo se pogovarjali z akustikom za slušne aparate Francijem Urankarjem, dipl. ekonomistom, iz podjetja Slušni aparati Widex.

Najbolj pogost vzrok za naglušnost je pri delovno aktivnih odraslih hrup

Kar 16 odstotkov evropejcev ima tolikšno naglušnost, da že lahko vpliva na njihovo dnevno življenje. “Dnevno se srečujemo z veliko naglušnimi osebami, ki jim s slušnimi aparati pomagamo ponovno vzpostaviti normalnejše možnosti za komunikacijo,” pravi Franci Urankar, ki poudarja, da je hrup pri delovno aktivnih odraslih najpogostejši vzrok za naglušnost. Poklici, ki so največkrat omenjeni, so delavci v kovinski industriji, kleparji, konstrukcijski delavci, kmetje, tiskarji, delavke v tkalnicah … Pri takšnih osebah je naglušnost za določene frekvence še posebno izrazita in obsega tudi višje in nižje frekvence, kar znatno ovira zmožnost komuniciranja.

Škodljivo je tudi preglasno poslušanje glasbe

“Ojačevalci in zvočniki, ki se uporabljajo na koncertih, zmorejo izjemno preseči mejo, pri kateri velja, da je industrijski hrup že škodljiv.” Enak učinek imajo tudi slušalke. Če nas pretiran hrup spremlja večino dneva, se pogosto pojavi naglušnost, pojavlja pa se tudi šumenje ali piskanje v glavi, ki zna postati silno nadležno. “V kolikor smo trajno ali tudi le občasno izpostavljeni visokim obremenitvam s hrupom, lahko to škoduje sluhu. Pogosto se niti ne zavedamo, da se hrupu preveč izpostavljamo,” pravi Franci Urankar. Mnogi udeleženci po glasnih koncertih slabše slišijo, pogosto pa jim v ušesih tudi šumi. Če se takšno izpostavljanje hrupu nadaljuje, lahko naglušnost postane trajna.

Ali se lahko pretiranemu hrupu izognemo?

“Žal se pretiranemu hrupu 100 % ne moremo vedno izogniti, zagotovo pa lahko s svojim zavedanjem in primernim ravnanjem živimo tako, da zaradi pretiranega hrupa ne bomo nosili posledic.” Obstaja sicer več načinov, kako se hrupu izogniti, predvsem s tem, da na koncertih ne stojimo v neposredni bližini zvočnika in pri poslušanju glasbe s slušalkami glasnost omejimo. Pomembno je, da sami vplivamo na čas poslušanja, razdaljo do zvočnega izvira in glasnost poslušanja, ki jo izberemo v slušalkah. V kolikor v danih razmerah na to ne moremo vplivati, je potrebno uporabljati zaščitna sredstva, ki ušesa pred premočnim hrupom obvarujejo.

Čas izpostavljenosti hrupu naj bo čim krajši!

“Naša ušesa imajo naravno zaščito pred močnimi zvoki, ki pa deluje zelo kratek čas po nastopu glasnega zvoka. Dlje, ko glasen zvok traja, bolj je neugodno za uho, saj se ne more braniti in običajno najprej začasno, nato pa trajno pride do naglušnosti ali šumenja ter piskanja v glavi. Do tega pride zato, ker se občutljivi deli notranjega ušesa trajno mehansko poškodujejo. V industriji je glasnost 85 dB postavljena kot meja, kjer je potrebno uporabljati zaščitna sredstva proti hrupu, doma pa nas pri glasnosti nihče ne kontrolira,” pravi Franci Urankar. Če smo na primer 90 dB hrupu izpostavljeni 8 ur na dan, nam lahko že v enem letu poškoduje sluh. V kolikor smo izpostavljeni ojačani glasbi med 110 – 130 dB pa nam lahko v enakem obdobju sluh poškoduje že izpostavljenost le pol ure ali nekaj minut na dan.

Število ljudi, ki imajo težave s sluhom se iz leta v leto povečuje

“Število ljudi, ki imajo težave s sluhom, se povečuje. Predvsem zaradi načina življenja, seveda pa tudi zaradi daljše življenjske dobe. Poleg tega je na tem področju prisotnih manj predsodkov in zmot, ki so včasih naglušne ljudi v večji meri odvračali, da bi si poiskali strokovno pomoč,” pravi Franci Urankar. “Naše stranke so iz vseh generacij, saj s sodobnimi diagnostičnimi postopki odkrijejo naglušnost že v porodnišnici. Zaradi sodobnega načina življenja in množične uporabe slušalk, preko katerih se preglasno posluša glasba, je opaziti, da imajo več težav s sluhom tudi mlajše populacije, zato bi se morali bolj zavedali, da si s tem lahko trajno poškodujejo sluh.”