Kaj je sindrom karpalnega živca?
Obolenje, ki je znano tudi pod imenom sindrom ukleščenega živca, najpogosteje prizadene predel zapestja. Slednje je obdano z vlaknastimi tkivi, ki imajo funkcijo podpiranja sklepov. Ozka odprtina med tkivi in kostjo se imenuje karpalni tunel, skozi njega pa poteka živec, ki zaznava signale iz palca, kazalca in sredinca.
O sindromu karpalnega živca govorimo takrat, kadar je živec v zapestju poškodovan zaradi otekanja ali spremembe pozicije.
Kaj povzroča sindrom karpalnega živca?
Najpogostejši vzrok za sindrom karpalnega živca je kakršnekoli pritisk na zapestje, ki je pogosto posledica otekanja sklepov zaradi debelosti, diabetesa, artritisa, pogosto prizadene tudi tiste, ki veliko ur preživijo za računalnikom, velikokrat pa ga izkusijo tudi poklicni glasbeniki, npr. kitaristi, violinisti ipd.
Zmotno je namreč prepričanje, da se sindrom karpalnega živca zgodi le kot posledica nenadnega zasuka ali oteklosti, saj se obolenje lahko pojavi postopno, zaradi dolgotrajne in neprimerne lege zapestja. Med računalniškim delom dolge ure uporabljamo ene in iste gibe v zapestju in prstih, zato lahko sčasoma začutimo bolečino, ki se pogosto širi tudi v predel hrbtenice.
Kakšni so simptomi sindroma karpalnega živca?
Sindrom karpalnega živca se pogosto prične z občutkom otrplosti, omrtvičenosti v predelu prstov, ki jo zaznamo kot mravljinčenje. Sindrom ukleščenega živca poleg občutja nelagodja, zaradi katerega se lahko tudi zbujamo sredi noči, spremljajo tudi naslednji simptomi: hladne roke, občutek šibkosti v zapestju in prstih, izguba občutka za manjše, natančnejše gibe, zaradi česar se nam lahko zgodi, da nam stvari padajo iz rok, občutek trdih ramen in bolečina v ramenih ter hrbtenici itd. Da bi potrdil sindrom karpalnega živca, zdravnik testira naše reflekse v zapestju in prstih, preveri pa tudi ramena in morebitno spremenjeno barvo dlani.
Kako poteka zdravljenje?
Sindrom karpalnega živca je nujno potrebno zdraviti, saj začetna nevšečnost, če se ponavlja in jo ignoriramo, lahko napreduje v trajno zmanjšanje občutljivosti v prstih in zapestju ter slabše reflekse in oprijem. Sindrom karpalnega živca lahko tudi preprečimo, najlažje tako, da si med delom vzamemo več krajših premorov, med katerimi krožimo v zapestju, raztezamo in krčimo prste, namesto dolgotrajnega tipkanja pa lahko med delom uporabljamo tudi diktafon, večkrat vstanemo in se pretegnemo, da razbremenimo hrbtenico itd.
Po že podani diagnozi pa imamo na voljo več načinov zdravljenja: lahko preizkusimo občasno povezovanje zapestja in hlajenje z ledom, pri zmanjševanju bolečine in oteklin pa pomagajo tudi zdravila proti vnetju. V določenih primerih se pacientu svetuje operacija, pri kateri se razrahlja tkivo v zapestnem živcu, s čimer se razbremeni pritisk, pomagajo pa tudi fizioterapevtske terapije in masaže.