Meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok, ki so ga športni učitelji v poletnih mesecih opravili pri več kot 20.000 osnovnošolcih, so pokazale na občuten upad gibalnih sposobnosti otrok. Profesor ljubljanske Fakultete za šport in vodja raziskovalne skupine SLOfit Gregor Jurak je ob ponovnem zaprtju šolskih in drugih športnih objektov tako znova izrazil zaskrbljenost in dejal, da tokrat pričakuje podobne negativne posledice pri gibalni zmogljivosti otrok.
Otroci izgubljajo interes in motivacijo
“Upamo, da bo ta izpad sicer manjši, saj ne more padati s tako močnim trendom še naprej, vseeno bo znova velik in prizadel bo znova tiste, ki so bolj zmogljivi,” je ocenil.
Opozoril je tudi na to, da tisti otroci, ki so se do zdaj vključevali v šport, izgubljajo interes zanj. Tovrstni ukrepi bodo imeli namreč hude posledice na preživljanje prostega časa otrok. “Ko pride do neke takšne motnje, jih je zopet težko spraviti v nek delovni ritem,” je dejal. Po njegovih besedah je ena od raziskav v ZDA pokazala, da se vsak tretji otrok ni vrnil nazaj v šport, kljub temu, da so mu starši nudili logistično in finančno podporo. “Enostavno so se otroci prilagodil in so si našli drugo dejavnost. Tovrstni ukrepi bodo torej imeli hude posledice tudi sociološko gledano na preživljanje prostega časa otrok,” je izpostavil in dodal, da so zato takšne prekinitve nevarne tako iz fizioloških kot psiholoških razlogov.
Nenazadnje ima športno udejstvovanje tudi pozitivne posledice na kognitivne sposobnosti. “Zapiranje šol je tako katastrofa tudi za šolsko športno vzgojo in za akademsko uspešnost otrok, ker imajo otroci premalo gibanja,” je dodal.
Jurak je še prepričan, da trenutno veljavna odločitev o zapiranju šolskih športnih objektov za neregistrirane športnike “nima nobenih osnov glede na podatke, ki jih imamo”. “Zaenkrat nam ni nihče predložil dokazov, da bi bili športni objekti in programi žarišča okužb. Obratno, opažamo, da v športnih sredinah zelo spoštujejo pravila, čeprav na splošno seveda obstajajo slabe izjeme,” je navedel.
Ob tem je izpostavil tudi, da z intenzivno gibalno dejavnostjo krepimo odpornost populacije. “Če bomo to izgubili, lahko pričakujemo, da bomo prihodnjim okužbam populacijsko bolj podvrženi,” je ocenil.
Športni strokovnjaki vladne odločitve o zapiranju športnih objektov ne razumejo in so že sklicali izredno sejo Strokovnega sveta za šport, ki bo potekala prihodnji teden, od vlade pa pričakujejo tudi dodatna pojasnila. “Strokovni svet RS za šport je imenovan ravno za to, da svetuje na tem področju,” je dejal Jurak. Ob tem je opozoril, da svet pri tem ni bil pozvan, da bi dal kakršnakoli mnenja glede sprejetih odločitev.
V strokovnem svetu po Jurakovih besedah pričakujejo, da bo začela vlada resno razmišljati o “nekem interventnem paketu za šolo in šport”. Treba je namreč razmisliti, kako šolo v teh razmerah peljati naprej.
Dejal je, da so vladi sicer že sami predlagali določene alternativne oblike dela v šolah, ki ohranjajo povečano razdaljo, kot je na primer pouk v naravi, učilnice na prostem. “Zdaj imamo čas, da se preko zime domislimo rešitev in da v šolskem prostoru zaženemo nekakšen mini investicijski cikel, spremenimo te stvari,” je pozval.
Ob tem je izrazil tudi kritiko do poučevanja preko spleta, saj otroci niso pripravljeni na to in ne sledijo dovolj pouku. “S tem jih v bistvu navajamo samo na zaslonski čas. Pametni telefoni in zasloni pa otrokom predstavljajo večje tveganje za zdravje kot recimo cigarete,” je opozoril.
V torek zvečer je vlada na dopisni seji sicer sprejela še nove omejitve in začasno dovoljuje športno gibalno dejavnost in proces športne vadbe le športnikom z nazivom olimpijskega, svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda ter poklicnim športnikom, starejšim od 15 let, ki so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu, pristojnemu za šport.
Športna gibalna dejavnost pa je dovoljena, če so udeleženci člani istega gospodinjstva, pri individualnih športih ter pri športih z največ 6 udeleženci, če je pri vadbi mogoče neprekinjeno vzdrževati najmanj tri metre medsebojne razdalje. Odlok sicer še ni objavljen v uradnem listu, zato še ne velja, po napovedih pa bi se to lahko zgodilo danes.
Jurak je ob sprejemanju odlokov opozoril tudi na neustrezno rabo izrazoslovja v javnosti, ki ustvarja dodatno zmedo, saj se ne ve, na koga točno se posamezne omejitve nanašajo. Že ob prvih omejitvah je bil namreč govor o profesionalnih športnikih, pa se je izkazalo, da se nanaša na registrirane športnike.
