Bela pšenična moka

Gre za najmanj zdravo vrsto moke, saj v primerjavi z denimo polnozrnato moko, vsebuje kar do 80 odstotkov manj mineralov, antioksidantov in vitaminov. To se zgodi pri sami pridelavi bele moke, pri kateri se iz pšeničnih zrn odstranita ovojnica in otrobi, dve glavni sestavi pšenice, ki vsebujeta beljakovine, vlaknine, vitamina A in B itd.

Namesto naravnih vitaminov, se beli vrsti moke doda veliko manj hranilne umetne vitamine, poleg tega pa se za pridobivanje bele barve, sicer bi bila moka zaradi žit rjava, uporablja kemikalije. Tako kot beli sladkor, tudi bela vrsta moke spada med predelano hrano in bele strupe, ki naj bi se jim izogibali.

Kokosova moka

Precej boljša vrsta moke je kokosova moka, ki vsebuje malo ogljikovih hidratov, veliko vlaknin in je brez glutena, ki rad povzroča prebavne težave ter alergijo, poleg tega pa je prav tako primerna za peko in kuhanje. Kokosovo meso je bogato z vlakninami, ki pripomorejo k pospešenemu metabolizmu, poleg tega pa povzročijo hitrejši občutek sitosti.

Ta vrsta moke ima le eno pomanjkljivost, saj je manj čvrsta, zato se priporoča, da na vsako skodelico moke dodate eno jajce, ki bo omogočilo večjo obstojnost mase. Kokosova moka vsebuje nizek glikemični indeks, kateri omogoča večjo stabilnost krvnega sladkorja po jedi, medtem ko ga bela moka precej poviša. Ker vsebuje malo ogljikovih hidratov, je primerna sestavina shujševalnih jedi, saj z njo lahko pripravimo bolj zdrave sladice, npr. palačinke, muffine itd.

Polnozrnata pšenična moka

Ta vrsta moke in izdelki iz nje, npr. testenine, riž in kruh, ne vsebuje umetnih dodatkov, poleg tega ni beljena s kemikalijami.  Pri pridelavi se uporabljajo cela pšenična zrna, ki se jih ne oropa hranilnih snovi, zato ostanejo bogata z vitaminoma B in E, vlakninami, cinkom, magnezijem, in železom. Ta vrsta moke omogoča peko izdelkov, ki zaradi blagodejnih snovi znižujejo tveganje za srčne bolezni, visok krvni tlak in holesterol, poleg tega pa so zrna zelo nasitna.

Pri nakupu te vrste moke in izdelkov iz nje pa moramo biti zelo natančni, saj rjava barva ni zadostno zagotovilo, da gre za 100% polnozrnato moko, temveč je potrebno preveriti seznam sestavin, za mnenje pa lahko povprašamo tudi trgovinske peke.

Pirina moka

Še ena izmed bolj zdravih vrst moke je izdelana iz pire, ki spada med družino koruznega žita. Z razliko od kokosove moke, vsebuje nekaj glutena, zato je po okusu sladka, vendar ima še vedno veliko telesu koristnih snovi, predvsem veliko beljakovin. Ta vrsta moke vsebuje precej manj kalorij kot navadna bela moka, vendar manj vlaknin kot polnozrnata moka.

Pirina moka je lahka za prebavo, ponaša se z veliko vsebnostjo vitamina B in vitamina E, magnezija, cinka in bakra, poleg tega pa ima tudi antioksidante, ki varujejo pred rakavimi obolenji.

Ovsena moka

Med najbolj zdravimi vrstami moke je vsekakor ovsena moka, ki ne vsebuje glutena. Njena pomanjkljivost je v tem, da prav zaradi tega ni samostojno obstojna, zato jo moramo pri peki uporabljati skupaj z drugimi vrstami moke.

Pri nakupu izdelkov iz ovsene moke moramo biti pazljivi, saj je bil oves v številnih primerih zmešan z ostalimi vrstami moke, ki vsebujejo gluten, v primeru da ga ne, pa mora biti to posebej označeno. Ovsena moka sicer znižuje holesterol in tveganja za srčne bolezni, znižuje krvni tlak, ter tveganje za diabetes tipa 2. Ta vrsta moke vsebuje veliko cinka, magnezija,  selena, vitamina E, spodbuja prebavo itd.

Riževa moka

Ta vrsta moke je izdelana iz rjavega riža in vsebuje veliko kalcija, železa, vitamina B, ter je odličen vir vlaknin. Ker je bogata z beljakovinami, je še posebej primerna kot nadomestek mesa v vegetarijanski prehrani. Riževa moka ne vsebuje glutena, zato jo lahko zauživajo tudi bolniki s celiakijo.

Riževa moka vsebuje približno enako kalorij kot bela moka, vendar manj nasičenih maščob, zato je bolj primerna za zdrav življenjski slog, poleg tega pa telo očisti strupov in celo spodbuja razvoj zdravih črevesnih bakterij.

In kaj pravi strokovnjak?

O tem, katera vrsta moke je najbolj zdrava, smo se pogovarjali z magistro Jožico Mesarič, strokovnjakinjo za prehrano, ki nam je zaupala: ‘Pri moki je najbolj pomembno kako je pridelano zrno – ali je naravno ali pa vsebuje še druge nezdrave sestavine, ki so posledica škropljenja. Poleg tega pa je pomembno, koliko časa je minilo od mletja do porabe, ker moka po mletju, ker je izpostavljena kisiku zgublja na vrednosti – vsebnosti mineralov.

Glede vrste žit je v zadnjih letih “popularna” pirina. Glede primerjave med žiti,pomembno je,  da je moka polnovredna, torej ne glede iz katerega žita je (pšenica, pira, rž, ječmen, proso,…) da je zmleto celo zrno. Na ta način so ohranjeni minerali in pomembne vlaknine, ki pa jih z presejanjem in odstranitvijo zavržejo in pri beli moki dobimo le še zelo malo pomembnih sestavin. ‘