Nove smernice, ki jih je postavilo britansko Ministrstvo za zdravje svojim državljanom, svetujejo, da odrasel posameznik ne bi smel pojesti več kot 70 g rdečega mesa na dan oziroma več kot 500 g rdečega mesa na teden, kar pomeni, da ne bi smeli pojesti več kot 3 kose slanine na dan ali več kot 4-5 kosov šunke na dan, če ves teden ne pojemo nobenega drugega rdečega mesa več. A mag. Matej Gregorčič z Inštituta za varovanje zdravja opozarja, da ga ne potrebujemo niti toliko.
Dovolj je že polovica priporočene vrednosti rdečega mesa
Mag. Matej Gregorčič opozarja, da količina rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov, večja od 300 g na teden, že lahko predstavlja tveganje, medtem ko količine nad 500g na teden že lahko predstavljajo resno tveganje. “Priporočila skušajo s temi omejitvami predvsem vplivati na stališče ljudi, da rdečega mesa in mesnih izdelkov ne vključujejo v jedilnike vsakodnevno,” pojasnjuje Gregorčič, ki še dodaja, da trdni dokazi o povezavi s kolorektalnim rakom obstajajo le za izdelke iz mesa, kot so šunka, salame in slanina, zato opozarjajo, da je treba le te uživati v priporočenih količinah in ne prepogosto, “Beljakovine živalske izvora so sicer nujno potrebne, vendar naše potrebe zadovoljijo že majhne porcije (npr. pol manjše od trenutno uporabljenih normativov oziroma sedanjih navad).“ Svetuje še, da, če že izbiramo mesne izdelke, izbiramo tiste, kjer se vidi struktura mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.) in ne tistih, kjer je struktura homogena zaradi mletja.
Kako nam lahko prevelike količine rdečega mesa škodijo?
Zadnje raziskave so pokazale, da je rdeče meso sicer izredno pomemben vir železa in da ga je pametno vključiti v prehrano, vendar pa večje količine rdečega mesa povečajo možnost za nastanek raka debelega črevesa in danke, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 1300 ljudi. Uživanje prevelikih količin rdečega mesa pa povezujejo tudi z nastankom srčnih bolezni, osteoporoze, sladkorne bolezni tipa 2 in drugih oblik raka, kot so rak dojk, pljučni rak in rak prostate, saj rdeče meso vsebuje tudi velike količine maščobe.
Previdno tudi s pripravo rdečega mesa
Slovenci po besedah mag. Gregorčiča zaužijemo ravno pravšnje količine mesa, najbolj problematično pa je, da kar eno tretjino vsega mesa zaužijemo v obliki konzerviranih mesnih jedi in mesnih izdelkih, ki vsebujejo veliko dodane soli in aditivov, in so pripravljeni z zdravju nevarnimi postopki. “Poznana je povezava med nastankom nitrozaminov in uživanjem suhomesnatih izdelkov zaradi postopkov njihove priprave. Odsvetuje se tudi postopke, pri katerih je meso podvrženo termični obdelavi pri visokih temperaturah, kot je npr. pečenje mesa na žaru, kjer nastajajo spojine s kancerogenim učinkom (npr. policiklični aromatski ogljikovodiki, heterociklični amini ipd.). S priporočenimi postopki priprave mesa se tem tveganjem lahko uspešno izognemo,” svari Gregorčič in priporoča, da meso pripravljamo s kuhanjem, dušenjem, pečenjem brez dodatka maščob (v lastnem soku) ali v konvektomatu, poleg tega jih ne smemo preveč popeči. Predvsem pa moramo zaužiti čim več rib, saj jih Slovenci zaužijemo premalo, trend pa še upada.
