V Mislinjski dolini je že dolgo več hektarjev hmeljišč v lasti ali najemu več lastnikov zemljišč, pri čemer je največja koncentracija obstoječih hmeljišč med Turiško in Tomaško vasjo, v okolici Šmartnega in v Podgorju.

V zadnjih tednih pa je nekatere občane slovenjgraške občine vznemirilo urejanje novih hmeljišč, pri čemer se nekatera povsem približajo stanovanjskim objektom, med drugim mestnemu naselju S8. Pri tem izražajo predvsem zaskrbljenost zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi hmelja, nad čimer pa kot občani nimajo pregleda.

Zato so 2. novembra ustanovili Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca, med vidnejšimi predstavniki iniciative pa sta tudi dva občinska svetnika, Peter Cesar iz vrst SLS, ki je tudi predsednik civilne iniciative, in nestrankarski svetnik Boris Raj.

Kot sta povedala na današnji novinarski konferenci civilne iniciative, sta že v preteklosti na slovenjgraško občino naslavljala vprašanja v zvezi z urejanjem hmeljišč in dobila zagotovila, da je vse skladno z zakonodajo in prostorskimi načrti.

“Mi nismo proti hmeljarstvu, a se zaradi posebnosti Mislinjske doline, ki ni dovolj prevetrena, bojimo škodljivih vplivov na okolje,” sta v spremstvu drugih podpornikov iniciative poudarila na današnji novinarski konferenci v Slovenj Gradcu in izpostavila, da je trenutno “zakonodaja na strani pridelovalcev”. Ugotavljata, da interes za pridelavo hmelja v zadnjih letih narašča in da investitorje vodi dobičkonosnost pridelave, zato se v civilni iniciativi bojijo, da se bo v prihodnje obseg nasadov hmelja v Mislinjski dolini še povečeval.

Na pristojne na slovenjgraški občini, več ministrstvih ter Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zato naslovili dopis, v katerem med drugim opozarjajo, da ni strategije postavljanja hmeljišč, ki se zato postavljajo “izrazito stihijsko, brez upoštevanja dolgoročnih posledic” na ljudi in okolje.

Zahtevajo ustrezni monitoringa zraka in odgovore na vprašanja v zvezi z uporabo lokalnih vodotokov za namakanje hmeljišč. Od občine pričakujejo tudi jasno stališče glede te problematike, predvsem pa občino vidijo kot povezovalni člen v pogovorih med investitorji hmeljišč in civilno iniciativo glede iskanja za vse sprejemljivih rešitev.