Mezenterij je del potrebušnice in z njim je naše črevesje pripeto na trebušno steno. Poznamo ga že dolgo časa, nekaj, kar je videti kot mezenterij, je narisal že Leonardo da Vinci.

Irski strokovnjaki so med drugim pojasnili, da se je mezenterij dolga leta ignoriralo zaradi pomembnih medicinskih besedil, ki so ga napačno označevala za ločene strukture.

“Anatomski opis, podan pred 100 leti, je bil napačen. Ta organ je daleč od tega, da bi bil fragmentiran, in je kompleksen,” je v izjavi zapisal avtor študije, kirurg J. Calvin Coffey. “Gre preprosto za povezano strukturo,” je dodal, kot na spletu povzema britanski Independent.

Brez mezenterija bi črevesje opletalo. Coffey je s kolegi že v študijah iz leta 2012 in 2014 trdil, da povezani mezenterij sega od rektuma do tankega črevesa ob dnu želodca. Potem ko so odkrili njegovo strukturo, pa so znanstveniki prepričani, da imajo dovolj dokazov, da upravičijo uvrstitev mezenterija med organe. Coffey je celo prepričan, da življenje brez mezenterija ni mogoče.

A kot izpostavlja britanski BBC, nihče ne ve, čemu sploh služi. Irski znanstveniki so sicer sporočili, da že raziskave, ki so jih opravili, kažejo, da mezenterij igra vlogo pri številnih boleznih črevesja, dodatne raziskave tega tkiva pa bi lahko prinesle ključne informacije o tem, kako jih zdraviti, je poročal portal Yahoo.

Znanstveniki z limeriške univerze so svoje ugotovitve po poročanju britanskega Independenta že novembra lani objavili v strokovni reviji Lancet gastoenterology and hepatology, a so mediji nanje postali pozorni šele ta teden.

Zanimivo pri vsem skupaj je tudi, da niti kirurgom, kot je Coffey, ni znano, ali obstaja neka znanstvena organizacija, v katere pristojnosti je določanje oz. imenovanje organov. Običajno strokovnjaki za anatomijo organe klasificirajo ne le glede na njihovo povezanost oz. celovitost, temveč tudi glede na njihovo funkcijo.

Kot spominja BBC, imamo ljudje 78 organov, če k njim prištejemo še mezenterij, jih je 79. Nemalo ljudi je sicer prepričanih, da imamo ljudje zgolj pet organov, ki so dejansko znani kot vitalni: srce, jetra, možgani, pljuča in ledvice. Največji človeški organ je koža.