Še vedno, pa čeprav je od nesreče minilo pol stoletja, Rindt ni pozabljen. Na njegovem grobu na osrednjem pokopališču v Gradcu je še vedno veliko sveč, v prestolnici avstrijske Štajerske je letos tudi leto Jochena Rindta, še vedno izdajajo knjige o življenju in prezgodnji smrti človeka, ki je formuli 1 v šestdesetih začrtal pot do enega najbolj prepoznavnih športov na svetu.
Začetki formule 1
Ko je bil Rindt aktiven dirkač, formula 1 še zdaleč ni bila to, kar je postala v naslednjih desetletjih. Bila je šport za najzvestejše ljubitelje in navdušence nad bencinskimi športi, a brez svetovne prepoznavnosti. Rindt pa je bil pri 28 letih že zvezdnik. S takrat še nepogrešljivo cigareto v kotičku ust, skrivnostnim nasmeškom, sončnimi očali in zametki zvezdniškega obnašanja.
“Z vso svojo pojavo je izstopal iz množice”, se je desetletja pozneje spominjal sedanji vodja ekipe Red Bull Helmut Marko, ki je bil v mladosti njegov sošolec.
Jochen Rindt je imel samo en cilj v dirkaški karieri: želel je postati svetovni prvak formule 1. To mu je tudi uspelo, toda ko je bilo dokončno jasno, da je svetovni prvak za sezono 1970, je bil že dva meseca mrtev.
Usoden je bil 5. september in trening pred dirko v Monzi, na prizorišču, kjer tudi prav ta konec tedna nastopajo Rindtovi nasledniki.
“To je bila njegova usoda. Dobil je to, kar je imel najraje,” je vdova Nina Rindt pred desetletjem dejala v dokumentarcu televizije ARD o svojem možu.
Nina Rindt je bila tista, ki je 5. septembra 1970 zaman čakala, da se njen mož vrne v bokse. S štoparico v rokah je gledala, kako se njegovi tekmeci vračajo v garaže, njega pa ni bilo. Jasno je bilo, da je nekaj hudo narobe. Njegov veliki tekmec Jackie Stewart ji je prvi prišel povedat, kaj se je zgodilo. Tedanji sotekmovalec in pozneje vodja formule 1 Bernie Ecclestone je v bokse prinesel okrvavljeno čelado Jochena Rindta.
Rindt, po očetu Nemec, po materi pa Avstrijec, je kot vojna sirota odraščal pri starih starših v Avstriji. Ohranil je nemško državljanstvo, toda dirkal je z avstrijsko licenco. Bil je prvi voznik, ki je množice pritegnil kot kakšen pevski ali igralski zvezdnik. Na pogrebu se je šest dni pozneje zbralo 30.000 ljudi.
V formuli 1 je nastopal od leta 1964, a je šele leta 1969 dobil priložnost za zares konkurenčen dirkalnik. Sedel je v Lotus, ki je tedaj veljal za najboljše možno dirkalno vozilo, a je imel eno pomanjkljivost: dirkalniki konstruktorja Colina Chapmana so bili zelo hitri, toda na skrajni meji varnosti, ki je bila tedaj v formuli 1 nasploh šele v povojih. Nekoč je Rindt o svoji ekipi dejal: “V tem avtu bom prvak ali pa bom umrl”. Nazadnje se je zgodilo oboje.
V svoji zadnji sezoni 1970 je slavil na dirkah v Zandvoortu, Clermont-Ferrandu, Brands Hatchu in Hockenheimu. Pred Monzo je imel 45 točk, edini, ki bi ga lahko do konca sezone premagal, je bil po njegovi smrti Ferrarijev dirkač Jacky Ickx. Na dirki v Watkins Glenu pa je bil četrti in Rindt je ostal na vrhu. Leta pozneje je Belgijec priznal, da si je takrat pravzaprav oddahnil: “Prav je bilo, da je naslov prvaka vendarle pripadel Jochenu.”
V Gradcu so letos nameravali leto posvetiti tudi Rindtu, koronavirus je načrte spremenil, a nekaj prireditev je ostalo. V prihodnje pa bo imel Rindt v tem mestu tudi svoj trg, po njem bodo poimenovali enega od trgov v mestnem predelu Reininghaus.
