Kolar Celarčeva je tako še pred rokom, ki si ga je zastavila za 12. december, koalicijskem vrhu predstavila predloge zakonov, ki tvorijo zdravstveno reformo, to so predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, predlog novele zakona o pacientovih pravicah in izhodišča zakona o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov.

Predlog novele zakona o pacientovih pravicah je dobil zeleno luč koalicije za nadaljnjo proceduro, novela zakona o zdravstveni dejavnosti pa bo predvidoma kmalu v vladni obravnavi.

Medtem ko v njeni matični stranki SMC poudarjajo, da je bil današnji sestanek uspešen in da je ocena koalicije, da so izhodišča reforme ustrezna in v skladu s koalicijskim sporazumom, so zlasti v DeSUS nad predstavljenim razočarani.

Podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar je dejal, da so od predstavitve, zlasti glede zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pričakoval precej več, saj so dobili le idejne predloge. To, kar je bilo predstavljeno, pa da pušča več vprašanj, kot pa daje odgovorov.

“Strinjamo se, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ne vemo pa, kako se bo pokrival finančni izpad, do katerega bo ob takšni ukinitvi prišlo. Če nimamo rešitve na mizi, izračunov, potem je zelo težko govoriti zelo vsebinsko, kakšne bodo finančne rešitve,” je dejal.

Tudi vodja poslancev SD Matjaž Han je opozoril, da je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v izhodiščih. Po njegovi oceni je potrebna širša razprava in pogovor o tem, da bo v zdravstvo verjetno treba dati več denarja, a je za zdaj za to razpravo premalo pripravljenega. To po njegovih ocenah ne pomeni katastrofe, pač pa realno oceno. Spomnil je, da so pogovori o teh vprašanjih že vrsto let v politiki enaki.

Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju naj bi bil sicer že izdelan v obliki členov, razen na področjih financiranja, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in košarice pravic.

Ni še torej zapisano v obliki členov, katere stroške bodo iz zdravstvene blagajne prenašali nazaj na financiranje iz proračuna. Odprto naj bi bilo vprašanje izenačevanja prispevnih stopenj – sedaj namreč obstaja 11 različnih stopenj, katerih plačilo variira od 50 do 208 evrov.

Prav tako naj bi bili v zaključni fazi dogovori glede košarice pravic, ki naj bi ostala univerzalna v čim večjem obsegu, a vseeno naj bi bile izločene določene pravice, ki naj ne bi pomenile veliko za zdravje.

Za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi bilo več možnih rešitev. Ena od njih naj bi bilo preoblikovanje zavarovanja v dajatev, ki bi predstavljala določen odstotek vseh bruto dohodkov posameznika, druga možnost pa je oblikovanje dajatve po dohodkovnih razredih.

Ena možnost za zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstvene blagajne pa bi bil tudi rezervni sklad, v katerega bi se stekal del denarja iz trošarin in bi ga lahko uporabili v primeru večjega števila brezposelnih.

Naj bi pa nov zakon upošteval ustavno odločbo, ki pravi, da je treba pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določiti na zakonski, ne podzakonski ravni. Prav tako naj bi zakon posebej urejal zavarovanje za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni.

Na novo naj bi tudi opredeljeval dogovarjanje za razdelitev programov v zdravstvu. Sedanji splošni dogovor je namreč preživeta oblika, zaradi katere izvajalci zdravstveni storitev relativno pozno dobijo pogodbe, koliko in katere storitve jim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) tisto leto plačeval.

Na novo naj bi zakon opredeljeval tudi upravljanje in vodenje ZZZS na način, da bo postala prava zdravstvena blagajna, ne pa javni zavod. Na novo naj bi bili definirani postopki in načini uveljavljanja pravic.

Potem ko bodo predvidoma v prihodnjih dneh dobili dodatne izračune, bi lahko po nekaterih pričakovanjih proti koncu tedna predloge že uskladili na koaliciji in bodo področja financiranja, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in košarice pravic tudi zapisana v členih. Če bi hitro našli konsenz glede tega, pa bi bil zakon teoretično lahko v javni razpravi že proti koncu leta.

Glede na odprta vprašanja pa besedilo zakona ne bo moglo do ponedeljka v javno razpravo, kot se je Kolar Celarčeva zavezala in od nje tudi pričakujejo v DeSUS. Poslanci DeSUS so namreč ministrico ob nedavni interpelaciji podprli pod pogojem, da bo do tega datuma dala predlog zakona v javno razpravo.

Gantar je po sestanku dejal, da se bodo v stranki še pogovorili o tem, kaj to pomeni za usodo ministrice. Je pa poudaril, da je pričakoval bistveno več in je glede na to, kar so dobili na mizo, razočaran. “Kaj sledi, si lahko predstavljate,” je dodal.