Ena izmed prednosti Jadranskega morja je vsekakor ta, da je strupenih in nevarnih vrst živali veliko manj kot v tropskih morjih, vseeno pa nas lahko presenetijo neprijetni piki, ugrizi in ožganine.
Morski ježki
V iglicah nekaterih vrst morskih ježkov se nahajajo tudi strupi, a ti le redko ogrozijo človeka. Med nevarne morske živali jih uvrščamo predvsem zaradi nevšečnosti in posledic, ko jih kopalci v morju, včasih tudi nevede, pohodijo. Tiste bodice, ki se zarijejo globlje v kožo, lahko povzročijo kronično vnetje ali neprijetne bolečine v mišicah in sklepih.
Iglic se je najlažje znebiti s pomočjo kisa, ki bodico zmehča, zato jo je veliko lažje izvleči. Bodico je potrebno odstraniti čim prej, najlažje s pomočjo igle ali pa pincete.
Meduze
Meduze v Jadranskem morju za človeka niso smrtno nevarne, razen če je posameznik nanje alergičen in potrebuje ob ožigu takojšnjo zdravniško pomoč, kljub temu pa imajo toksine, ki na človeško telo učinkujejo zelo različno. Med najpogostejšimi neprijetnostmi se pojavlja ožig kože, ki je lahko zelo srbeč in predvsem boleč. Na slovenski obali so se letos meduze bliskovito razmnožile, vendar je šlo le za nenevarne uhate klobučnjake, ki so že izginile, saj ne prenesejo temperature nad 20 stopinj Celzija.
Pomembno je, da mesto ožiga nikakor ne spiramo s sladko, temveč zgolj z morsko vodo, saj le tako zmanjšamo pekoč občutek. S kože je potrebno ožigalke odstraniti (z rokavico ali drugim predmetom), nato pa mesto ožiga izpirati z mešanico vode in kisa. Bolečina mine po nekaj urah, srbečica pa po nekaj dneh.
Morske vetrnice
Morska vetrnica
Morsko vetrnico uvrščamo med nevarne morske živali zaradi dobro razvitih organov za ožiganje in pikanje, ki zlahka poškodujejo kožo. Tudi pri tej vrsti živali se pojavi bolečina s srbečico, lahko pa pride tudi do izpuščaja, ki se kasneje spremeni v gnojne mehurje. Po stiku z morsko vetrnico lahko pride tudi so glavobola, šibkosti ali bolečin v mišicah. Prva pomoč je ob stiku z njo enaka kot pri meduzi.
Nevarne ribe
Nekatere vrste rib, kot sta jegulja in ugor, v svoji krvi zadržujejo nekatere strupe, ki lahko ogrozijo naše zdravje. Vendar pa se vsi strupi v krvi teh rib s toploto (npr. pripravljanjem jedi) razgradijo in ne predstavljajo več nikakršne nevarnosti.
V drugo skupino strupenih rib spadajo tiste vrste, ki imajo strup na zunanjih delih telesa, ponavadi na različnih bodicah. V to skupino sodijo morski biči, skati, ter vse vrste škarpin in morskih zmajev. Slednji so najbolj nevarni. Najdemo jih zakopane v peščeno dno, tako da iz njega molijo le oči in strupeni trni. Te vrste nevarnih morskih živali povzročijo hude in nevzdržne bolečine, pojavi se tudi bruhanje, v redkih primerih pa tudi mišična paraliza ali celo smrt. Pazljivost je potrebna tudi pri že mrtvih primerkih, saj strup v bodicah ostane še nekaj časa po smrti ribe.
Ker je ribji strup večinoma občutljiv na toploto, je poškodovani del telesa potrebno namočiti v tako vročo vodo, kot jo posameznik prenese, saj lahko drugače vbod postane zelo boleč. Potrebna pa je tudi zdravniška pomoč.