Zgodnja oblika celičnega zdravljenja je po pojasnilih inštituta denimo transfuzija, v zadnjem desetletju pa se vse bolj uporablja potencial odraslih matičnih celic v medicini, kar so poimenovali tudi kot napredne načine zdravljenja. Zdravljenje poteka sistemsko ali lokalno z vstavitvijo matičnih celic na obolelo mesto, kjer nadomestijo poškodovane celice in oz. ali izločajo vrsto snovi, ki vplivajo na imunski sistem.

“Matične celice imajo velik potencial, potrebujemo pa še nekaj časa, da spoznamo njihovo pravo delovanje,” je za STA dejala Lah Turnškova, ki se ukvarja s področjem raka. Po njenih besedah se za tumorje nasploh ta oblika terapije razen v predkliničnih poskusih še ne uporablja. Pač pa jo delno uporabljajo pri zdravljenju nekaterih možganskih bolezni, denimo Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.

Po njenih besedah šele zdaj spoznavajo zakonitosti celične biologije, kar pa je nujno, saj se celice razlikujejo med seboj. Ko se v tkivu srečajo, pride do specifičnega medsebojnega učinkovanja, je pojasnila.

“Še dolgo ne bomo vedeli vsega o zdravljenju z matičnimi celicami, vendar pa skušamo vsaj ugotoviti učinek in zagotoviti varnost,” je poudarila.

Po njenem opozorilu je nujno, da proizvajalec zdravil in bolnišnica delata z roko v roki in sta ob bolniku. “Prav slednje, namreč da sta ob bolniku, v Sloveniji manjka. Smo razdrobljeni,” je dejala.

V Sloveniji je zdravljenje z matičnimi celicami po njenih besedah res še butično, saj regulativa zavira širšo uporabo. Toda v nekaterih razvitih državah ga zaradi dobrih učinkov uporabljajo že rutinsko, še zlasti v ZDA, je dejala.

Če bodo dovolj vztrajni, bo uporaba po njenih besedah pri določenih bolezni kmalu regulirana tudi v Sloveniji, tako denimo na področju ortopedije, regeneracije, ran in plastične kirurgije.

Celična terapija je po njenem opozorilu sicer prepoznana kot pomembna v okviru predlaganega razvojnega projekta Translacijske medicine. “Če bo projekt financiran, bo šlo. Sicer bomo spet vsak po svoje iskali svoje niše in raziskave ne bodo potekale z roko v roki s kliniko,” je opozorila.

“Politika bi morala uvideti, da je to zelo pomembno področje, kjer ima država neskončno velike možnosti zaradi dobrega znanja in kakovostnih mladih raziskovalcev,” je poudarila.

Inštitut, ki ga vodi, je v sodelovanju s Trombo – Agencijo za promocijo znanosti v petek v Ljubljani predstavil problematiko na javni razpravi o matičnih celicah za zdravo staranje.