O neobičajni pljučnici so najprej poročali iz kitajskega mesta Wuhan, kjer se je novi virus konec lanskega leta prvič pojavil na eni od tržnic z živalmi. Ko je WHO potrdila, da gre za novo obliko koronavirusa, so iz Kitajske poročali o 59 okuženih. Prvo smrtno žrtev novega virusa, ki je kasneje dobil ime sars-cov-2, bolezen, ki jo povzroča pa koronavirusna bolezen 19 (covid-19), so na Kitajskem zabeležili 11. januarja.
Januarja je nova bolezen prevladovala na Kitajskem, so pa posamezne primere okužb zabeležili tudi zunaj nje. 24. januarja so tako potrdili prvo okužbo v Evropi, in sicer v Franciji.
Kitajska je v upanju, da bo zajezila epidemijo, posegla po radikalnem ukrepu karantene. Najprej jo je uvedla v 11-milijonskem Wuhanu, žarišču epidemije, 25. januarja pa v celotni provinci Hubei, s čimer je od preostalega sveta odrezala 56 milijonov ljudi.
Nekaj dni kasneje so z Japonske in Nemčije poročali o prvih prenosih okužb zunaj Kitajske, države pa so začele evakuirati svoje državljane iz Kitajske.
Prvo smrtno žrtev zunaj Kitajske so potrdili 2. februarja na Filipinih, umrl je moški iz Wuhana. Sredi februarja je v Franciji umrl kitajski turist, ki je bil prvi umrli za covidom-19 zunaj Azije.
19. februarja, ko je število smrtnih žrtev nove bolezni preseglo 2000, je WHO pozvala k ustreznim ukrepom za zajezitev njenega širjenja. Sledile so množične odpovedi letov na Kitajsko, številna podjetja so začela tožiti o vplivu epidemije na njihovo poslovanje.
Medtem je začelo naglo naraščati število okužb v Italiji, Južni Koreji in Iranu. Italija je postala žarišče covida-19, katerega simptomi so visoka telesna temperatura, kašelj in oteženo gibanje, pogosto pa ga spremljata izguba voha in sposobnosti okušanja.
Italijanska vlada je 22. februarja odredila izolacijo desetih mest v Lombardiji s skupno 50.000 prebivalci ter mesteca Vo v deželi Benečija. V najhuje prizadetih Lombardiji in Benečiji so zaprli šole, javne objekte, odpovedali so športne in kulturne prireditve. Kmalu so sledile druge dežele na severu Italije. 8. marca so uvedli karanteno za severno Italijo, dva dni kasneje še za preostanek države.
25. februarja je WHO sporočila, da obstaja tveganje pandemije. Naslednji dan je število novih primerov po svetu preseglo število novih primerov na Kitajskem. Do 6. marca so po svetu zabeležili 100.000 okuženih.
Medtem se je že pokazalo, da bo covid-19 imel velike posledice za gospodarstvo. Med huje prizadetimi panogami sta turizem in letalski promet, pa tudi avtomobilska industrija. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je zato konec februarja znižala gospodarsko napoved za leto 2020. V začetku marca so cene nafte strmo padle, na borzah po svetu so zabeležili rekordne padce.
11. marca je WHO razglasila pandemijo covida-19, dva dni zatem pa za središče pandemije proglasila Evropo.
Karanteno so zatem uvedli še v Španiji, sledila je tudi Francija. Evropske države so sredi marca druga za drugo začele zapirati šole, odpovedovati javne prireditve, javno življenje je postajalo vse bolj omejeno. Številne države so omejile gibanje na prostem in državljane pozvale, naj ostanejo doma ter tako zajezijo širjenje okužb.
Vlade in centralne banke so medtem začele predstavljati obsežne ukrepe za pomoč gospodarstvu. Mednarodni denarni sklad (IMF) je posvaril pred hujšo recesijo, kot je bila tista po svetovni finančni krizi leta 2008.
Letalske družbe so skoraj povsem odpovedale polete, letališča so se začela zapirati, države so v prizadevanjih za zajezitev virusa začele zapirati tudi meje. Zaradi tega je več sto tisoč turistov in drugih ljudi ostalo ujetih v tujini in države so jim z evakuacijskimi leti in na druge načine pomagale pri vračanju v domovino.
19. marca je Italija prehitela Kitajsko po številu umrlih za covidom-19. 28. marca, ko je Wuhan začel postopoma odpravljati omejitve, je število mrtvih v Italiji preseglo 10.000.
2. aprila je bila presežena simbolna meja milijona potrjenih okužb. Omejitve gibanja so veljale že za polovico človeštva.
Bolj ko se je pandemija širila, bolj so države odpovedovale športne, kulturne in druge prireditve. Najverjetneje najopaznejša “žrtev” covida-19 so olimpijske igre v Tokiu, ki jih je Mednarodni olimpijski komite preložil na prihodnje leto.
Novi koronavirus je v kratkem času spremenil tudi številne navade ljudi po vsem svetu. Bližino do soljudi je zamenjala razdalja najmanj 1,5 metra, rokovanje pa druge oblike pozdrava, na primer s komolcem ali stopali. Namesto v gostinskih lokalih in v parkih se ljudje družijo na spletu. V številnih državah se otroci šolajo na daljavo, številni ljudje delajo od doma, mnogi so ostali brez dela. Razkužila, rokavice in zaščitne maske so postale najbolj iskano blago.
Ker je pol človeštva ostalo doma in ljudje nimajo dostopa do storitev, ki so jih uporabljali doslej, so se številne kuhinje začasno spremenile v pisarne, dnevne sobe v telovadnice, kopalnice pa v improvizirane frizerske in kozmetične salone. Žal pa Združeni narodi in humanitarne organizacije opozarjajo tudi na velik porast nasilja v družini.
Znanstveniki medtem preučujejo novi koronavirus in o njem odkrivajo vse več podrobnosti. Več študij je pokazalo, da je potek koronavirusne bolezni 19 težji pri starejših in tistih s pridruženimi boleznimi. Kot je pokazala študija, 31. marca objavljena v britanski znanstveni reviji The Lancet, je smrtnost med starejšimi od 60 let 6,4-odstotna, pri starejših od 80 let 13,4 odstotna, pri mlajših od 60 let pa 0,32 odstotna.
