Ob današnjem mednarodnem dnevu duševnega zdravja: Ste vedeli, da se vsaj enkrat v življenju vsak četrti človek sreča neko duševno motnjo?

Ob današnjem mednarodnem dnevu duševnega zdravja: Ste vedeli, da se vsaj enkrat v življenju vsak četrti človek sreča neko duševno motnjo?

Zdravja ni brez duševnega zdravja, so ob današnjem mednarodnem dnevu duševnega zdravja poudarili sodelujoči na novinarski konferenci. Predstojnica Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU Lilijana Šprah je pojasnila, da duševno zdravje postaja eden največjih javnozdravstvenih problemov. Ljudje pa, predvsem zaradi stigme, redko poiščejo pomoč.

Vsaj enkrat v življenju se vsak četrti človek sreča neko duševno motnjo. “Večina se sreča samo enkrat in z blažjo motnjo, nekateri pa imajo tudi hude težave. Ocenjujemo, da ima vsaka tretja družina člana, ki ima neke težave v duševnem zdravju,” je pojasnila Mojca Z. Dernovšek iz Inštituta Karakter.

Hude duševne motnje se pojavljajo povsod enako, zahodni, razviti svet pa se srečuje z epidemijo stresnih in anksioznih motenj ter depresije. “V Sloveniji imamo več težav zaradi samomorilnega vedenja in motenj, ki so povezane s pretirano rabo alkohola,” je povedala Dernovškova.

Pri obravnavi duševnih težav je ključna hitra obravnava. Tako je lahko zdravljenje krajše in uspešnejše, potreba po zdravilih pa je manjša. Le slaba četrtina oseb, ki potrebujejo pomoč, pa to tudi poišče, je izpostavila Šprahova.

Pomoč je sicer bolnikom na voljo po celotni Sloveniji, vendar se bolniki predvsem zaradi stigme raje odločajo za zdravljenje v oddaljenih krajih. Pomoč je mogoče poiskati pri osebnem zdravniku, psihiatru, za katerega bolnik sicer ne potrebuje napotnice, v centrih za duševno zdravje in tudi v nevladnih organizacijah.

“Pri blažjih stvareh lahko pomaga tudi rama partnerja ali prijateljev,” je dodala Dernovškova.

Izpostavila pa je problem dostopnosti in predolgih čakalnih dob. Na pomoč čakajo enako dolgo vsi bolniki, ne glede na težave, ki jih imajo, je opozorila Dernovškova. “To je, kot da bi dali vse ljudi s težavami s srcem v eno čakalno vrsto, tudi tiste, ki imajo morda v tem trenutku srčni infarkt,” je pojasnila.

Pomoč pa je mogoče poiskati tudi v centrih duševnega zdravja, ki so namenjeni otrokom in odraslim. V resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 je predvidenih 25 centrov za otroke in 25 za odrasle, je pojasnila generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec. Trenutno polno delujeta dva centra, do konca leta pa naj bi vrata odprlo skupaj 20 centrov.

O duševnem zdravju pa izobražuje tudi projekt Omra, ki teče že poldrugo leto. V sklopu projekta so predvsem v severovzhodni Sloveniji izvedli 22 delavnic, ki se jih je udeležilo več kot 900 ljudi. Vzpostavili so tudi spletno platformo, ki izobražuje o duševnem zdravju in pomaga poiskati ustrezno pomoč. Udeležence so seznanili s pomenom duševnega zdravja, predstavili so tudi zgodnje znake motenj razpoloženj in kje poiskati pomoč.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content