V splošni nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana, ki deluje v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so konec minulega tedna obravnavali dva bolnika z ošpicami. Kot so danes sporočili iz zdravstvenega doma, je prvi bolnik pomoč poiskal v petek in ni prišel v stik z nobenim bolnikom v čakalnici, saj so ga takoj prepoznali in izolirali.

Drugi bolnik je prišel v soboto in ni imel kliničnih znakov ošpic, zato so ga po pregledu odpustili domov. Naslednji dan se je pri tem bolniku pojavil izpuščaj, zato se je vrnil na splošno nujno medicinsko pomoč. Takoj po postavitvi suma na ošpice so bolnika ustrezno izolirali. Zdravstveno osebje je ravnalo v skladu z navodili in stroko, so še sporočili iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sta okužbo bolnika prinesla iz tujine. To sta prva letos zabeležena primera ošpic pri nas. Lani je bilo v Sloveniji devet primerov ošpic, leto pred tem pa osem.

Še preden so ošpice pri bolnikih potrdili, so o sumu obvestili epidemiološko službo NIJZ, je v današnji izjavi za medije pojasnila Marta Grgič Vitek. UKC Ljubljana in splošna nujna medicinska pomoč sta NIJZ posredovala seznam čakajočih bolnikov, ki so bili v čakalnici hkrati z okuženima bolnikoma in še dve uri po njunem odhodu. S seznama z okoli 300 čakajočimi so izključili rojene pred letom 1960, za katere je verjetno, da so bolezen že preboleli, in jih okoli 200 po pošti obvestili o možnosti okužbe z ošpicami in ustreznih ukrepih.

Za dodatne informacije, navodila in pojasnila glede ukrepov po stiku z virusom ošpic v prostorih kliničnega centra je na telefonski številki 031 646 617 od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro na voljo epidemiolog NIJZ.

Na NIJZ so do zdaj prejeli okoli 40 klicev. Kot opažajo, jih je večina poklicala zaradi objav v medijih in ne zaradi pisnih obvestil. Predvsem jih zanima, ali so v nevarnosti, da so se okužili, je pojasnila Grgič Vitkova. Po njeni oceni nezaščitenih v Sloveniji sicer ni veliko, težava pa je lahko pri osebah, rojenih med letoma 1965 in 1980, ki so morda dobile samo en odmerek. Na NIJZ opažajo, da se ljudje pogosto ne spomnijo oziroma nimajo zabeleženo, ali so dobili dva odmerka cepiva. Tem zato priporočajo, da se vseeno cepijo.

Glede na relativno visoko stopnjo precepljenosti v Sloveniji, ki znaša 93,1 odstotka, po ocenah NIJZ za večino ljudi ni nobenega tveganja za okužbo. V nobeni regiji precepljenost proti ošpicam ni pod 90 odstotki, najnižja pa je v ljubljanski in mariborski regiji. “Če bi imeli res visoko precepljenost, bi se lahko zanašali na kolektivno zaščito in take aktivnosti bi bile bolj formalnost,” je poudarila Grgič Vitkova. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča prag 95-odstotne precepljenosti.

Ošpice se prenašajo po zraku s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe, na primer s kihanjem in kašljanjem. Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Znaki bolezni se lahko začnejo kazati od petega do 21. dneva po izpostavljenosti virusu. Virus ošpic je zelo nalezljiv in ostane v zraku še dve uri po tistem, ko je bila oseba v prostoru.

Prvi znaki ošpic so ponavadi visoka vročina, slabo počutje, vnetje očesne veznice, kašelj, nato pa se začne pojavljati rdečkast izpuščaj. “Oseba je ponavadi kar zelo prizadeta, ošpice so težka bolezen,” je potek bolezni opisala Grgič Vitkova. Ob prvih znakih naj bolnik pokliče izbranega zdravnika in mu opišejo simptome, sploh če ve, da je bil v kontaktu z okuženo osebo. Brez najave naj se bolnik nikar ne odpravlja v zdravstveni dom, da ne bi drugih po nepotrebnem izpostavljal okužbi.

Na problematiko izpostavljanja okužbam nalezljivim boleznim v skupni čakalnici sobotne dežurne službe, ki jo je ljubljanski zdravstveni dom z decembrom preselil v prostore kliničnega centra, in urgence, so ob pojavu ošpic ponovno opozorili tudi v UKC Ljubljana. Prostori so trenutno še dodatno obremenjeni zaradi prenove urgentnega kirurškega bloka.

“Prihod bolnikov z nalezljivimi boleznimi je v zdravstvu neizogiben in ga je treba vzeti v obzir ne glede na to, kdaj in kje taki bolniki poiščejo zdravniško pomoč,” so ob tem zapisali v Zdravstvenem domu Ljubljana. Poudarili so tudi, da tesno sodelujejo z UKC Ljubljana, saj so v celoti vzpostavili ambulanto za pediatrično nujno medicinsko pomoč in s tem pomagali kliničnemu centru pri organiziranju nujne medicinske pomoči.

“Seveda bomo sodelovali tudi v prihodnje, v kolikor bo potrebno sodelovati z UKC Ljubljana na vseh področjih, kjer lahko na kakršen koli način pomagamo in olajšamo delo,” so še napovedali.