“Debelost otrok na svetovni ravni še vedno narašča, na srečo pa smo jo v Evropi, kot kaže, uspeli zajeziti. A vseeno je tudi v Evropi še vedno veliko debelih otrok, zato ne morem ravno reči, da smo opravili svoje delo. V Evropi je še vedno prekomerno hranjen ali debel en od treh otrok, v Sloveniji pa en na pet otrok. Glede na to, da so ti otroci zelo mladi, je ta podatek še vedno zaskrbljujoč,” je po objavi študije, ki so jo nedavno objavili v znanstveni reviji The Lancet, v pogovoru za STA dejala Kovacseva.

Kot je opozorila, je debelost pri otrocih kompleksen problem, zato se je treba tudi večplastno lotiti težave. “Za rezultate je treba ukrepati na različnih področjih, na različnih nivojih in v ukrepanje vključiti različne sektorje. Ni dovolj ukrepati le na enem področju, saj s tem ne bomo rešili težave,” je opozorila Kovacseva, ki je na to temo predavala v sredo na evropskem srečanju o nenalezljivih kroničnih boleznih, ki je potekalo v danskem mestu Odense. Tako je po njenih besedah treba v družini zagotoviti pogoje, da se bodo otroci primerno prehranjevali in gibali, poleg tega je treba ukrepati pri osebnemu zdravniku, pediatru, v vrtcu ali šoli.

“Optimalno bi bilo, če bi lahko v ta proces vključili tudi urbaniste, da bi lahko zagotovili zeleno, varno okolico v stanovanjskih skupnostih, da bi se lahko otroci čim več gibali in igrali na prostem,” je dejala Kovacseva.

V boj proti debelosti še pred spočetjem otroka

Ukrepati je treba čim prej, najbolje še pred nosečnostjo, ko par načrtuje otroka. “Če takrat začneš zdravo živeti, lahko starš še vedno shujša pred nosečnostjo ali pa v času nosečnosti,” je dejala in dodala, da ima otrok debelih staršev kar desetkrat večjo možnost za debelost kot otrok staršev z normalno telesno težo.

Vzroki za to so biološki, t. i. genetska sprogramiranost posameznika, kot tudi življenjski slog staršev. “Kar je mama, bo jedel tudi otrok. Težava pa je tudi velikost obrokov,” opozarja Kovacseva. Po njenih besedah starši pogosto ne razumejo, da otrok ne potrebuje enako velikega obroka, kot starš. “Ko pokažem staršem, kakšna je zadostna velikost porcije, so začudeni in povedo, da jim ponavadi dajejo trikrat toliko. Preprosto starši ne pomislijo, da obstaja omejitev, koliko naj otrok poje, in otroke silijo, da morajo pojesti vse na krožniku. To je zelo slaba navada,” je dejala.

Tudi nosečnost je po njenih besedah zelo dober čas za spremembo življenjskega sloga, saj je ženska v tem obdobju bistveno bolj dojemljiva za spremembe. “V tem obdobju smo najbolj uspešni, da kaj dosežemo. Kajti zelo težko je doseči, da posameznik spremeni življenjske navade,” je dejala.

Po porodu je treba žensko vzpodbujati, da čim dlje doji in čim manj ali celo nič ne uporablja prilagojenega mleka. “Skozi zgodovino je bila dojenčkova maščoba nekaj, kar jim je omogočalo preživeti. To je dojenčku povečalo možnost, da ne bo zbolel in je bila prednost. Ampak takrat je okolje promoviralo in spodbujalo fizično aktivnost. Ko je dojenček shodil, je lahko mati pustila svojega otroka na vrtu ali dvorišču, kjer se je igral in je skozi to igro tudi izgubil to maščobo. A danes ni več tako. Okolje se je precej spremenilo, starši ne upajo pustiti otroka zunaj brez nadzora, okolje tudi bolj promovira uporabo avtomobila kot pa hojo ali kolesarjenje. To je razlog, da otroci ne izgubijo te maščobe tako lahko. Dojenčkova maščoba se prelevi v otroško maščobo in se ohrani oz. nadaljuje tudi v odraslo dobo,” je opozorila.

Tudi sicer po njenih besedah zdravo življenje danes ni lahko tako z vidika prehrane kot gibanja. “Vse manj mater pripravlja hrano, vse manj jih kuha. Predelana in vnaprej pripravljena hrana pa je praviloma manj zdrava oz. je nezdrava. Sestava predelane hrane je namreč daleč od optimalne. Če želiš na hitro pripraviti zdrav obrok, potem nimaš veliko možnosti. Zaradi življenjskega sloga, ki je danes zelo hiter, hočemo vse hitro. To pa ni ravno v prid v boju proti debelosti,” je dejala.

Debeli otroci imajo večje možnosti za sladkorno bolezen, astmo, visok pritisk in psihične bolezni

Zelo zgovoren dokaz razsežnosti problema otroške debelosti je pojavnost sladkorne bolezni tipa dva med otroci, ki je sicer praviloma starostna sladkorna bolezen. Otrok s preveliko telesno težo ima štirikrat večjo verjetnost, da bo zbolel za sladkorno boleznijo tipa dva, kot pa otrok z normalno težo.

Obstaja tudi povezava med debelostjo otrok in astmo. Debeli otroci imajo kar 23-odstotkov več možnosti za astmo, kot njihovi vrstniki normalne teže. Pri debelih otrocih opažamo tudi visok pritisk.

Zaradi debelosti pa so ti otroci pogosto tudi žrtve stigme, zbadanja in zasmehovanja sovrstnikov. “To lahko vodi k depresiji, slabšemu rezultatu v šoli, saj izgubijo motivacijo. Tako debelost ne nosi le zdravstvenih posledic, ampak ima tudi resen vpliv na akademsko uspešnost otroka,” je opozorila.