Kot je dejal Tadej Avčin s pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, bi bili takšni otroci dvakrat kaznovani za odločitev svojih staršev. Prvič zato, ker niso cepljeni, drugič pa zato, ker njihovo zdravljenje potem ne bi krila zdravstvena zavarovalnica.

Opozoril je na opažanja, da je med starši, ki nasprotujejo cepljenju svojih otrok, dosti takih, ki so naklonjeni alternativnim oblikam zdravljenja. Takšna omejitev bi bila lahko po njegovem mnenju dodaten vzvod, da bi se še pogosteje odločali za alternativno zdravljenje.

Tit Albreht se je strinjal, da bi lahko nasprotniki cepljenja, ki v tem iščejo teorije zarote, to omejitev izkoristili v dodatno iskanje teorij zarote. Kot alternativni predlog za spodbujanje obveznega cepljenja je navedel primere iz nekaterih držav, ki imajo obvezno cepljenje med pogoji za vstop v vrtec ali šolo.

Tudi po mnenju strokovnega direktorja celjske bolnišnice Franca Vindišarja gre pri tem za vprašanje sorazmernosti ukrepa. “Ali je res to potrebno, da v zakonu v letu 2017 rečemo, da bomo vzeli pravico otroku do zdravljenja,” je vprašal.

Infektolog, sicer pa predsednik zdravstvenega sveta Franc Strle bi bil pri takšni omejitvi previden, saj bi bile posledice prekomerne. V konkretnem položaju bi lahko namreč starše finančno uničilo, če bi morali samoplačniško kriti zaplete za zdravljenje. Tako bi bila po njegovem mnenju boljša rešitev, da bi omejili, koliko bi morali starši plačati za takšne primere.

Po Avčinovem mnenju je treba cepljenje vzpodbujati in uvesti ukrepe, ki bi bili neugodni za starše, ne pa za otroke.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dejala, da so s tem ukrepom želeli spodbuditi večjo odgovornost staršev. “Mogoče smo pa dali kaj v predlog zakona, da bi spodbudili debato,” je dodala.

Alojz Ihan je dodal, da se je s predsednico posvetovalne skupine za cepljenje Bojano Beovič že dogovoril, da se ta točka uvrsti na dnevni red njihove seje in bodo potem tudi predlagali ustrezne rešitve za omejitev opustitve cepljenja.

Pri obravnavi zakona so se spraševali tudi glede tega, da med pravice iz obveznega zavarovanja niso vključeni estetski posegi zaradi prirojenih napak, bolezni ali poškodb, ki niso nujni za odpravo funkcionalne prizadetosti. Avčin je navedel več prirojenih napak oz. bolezni, ki sicer za otroka niso funkcionalno omejujoče, a so lahko zaradi njih izločeni v družbi.

Tanja Mate z ministrstva za zdravje je pojasnila, da so te točke zakona le povzeli iz pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj pa je dejal, da takšna stanja, ki jih je omenil Avčin, obravnavajo kot izjemne odobritve zdravljenja na stroške obveznega zavarovanja.

Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pa je imela pripombe na predlog omejitve neprekinjene bolniške odsotnosti na eno leto. Poudarila je, da sicer je za omejitev bolniških, a je treba vzpostaviti sistem, da se bodo ljudje prej vključevali na delovno mesto. V proces ocenjevanja in vključevanja nazaj na delo pa je treba vključiti specialiste za medicino dela.