Daniel Jug iz sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi je na današnji novinarski konferenci opozoril, da kljub prizadevanjem in osveščanjem javnosti o posledicah in poškodbah, ki jih povzroči nevarna uporaba pirotehnike, še vedno vsako leto pride do takšnih poškodb.

Poškodovanci so zlasti mladi, nekateri utrpijo takšne poškodbe, da morajo z njimi živeti celo življenje. Predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Uroš Ahčan pravi, da so lani obravnavali 15 poškodovancev zaradi pirotehnike, trije pa so ostali trajno invalidni.

Nevarna uporaba pirotehnike lahko povzroči od opeklin do poškodbe mehkih tkiv, kosti, lahko se konča tudi z amputacijo uda, izgubo sluha in vida. Ob večji eksploziji pirotehnike velikokrat pride do umazanih ran, ki povzročijo nadaljnje odmiranje tkiva.

“Življenje brez prstov ali brez roke je težko življenje,” je opozoril in dodal, da je bilo lani 61 odstotkov poškodovancev zaradi pirotehnike mlajših od 20 let. Resnost poškodbe je po njegovih besedah odvisna predvsem od vrste pirotehnike, pri čemer je kot posebej nevarne izpostavil domače predelane in sestavljene pirotehnične izdelke.

Če pride do poškodbe zaradi pirotehnike, je treba poškodovancu nuditi prvo pomoč, mu čisto obvezati rano in zaustaviti krvavitev. Ahčan tudi opozarja, da je poškodovanca treba pripeljati k zdravniku, saj lahko le kirurg oceni resnost poškodbe in tudi, kako je treba ukrepati.

Ahčanu se tako zdi pomembna preventiva in osveščanje že v v vrtcih in šolah. Kot pozitiven primer je izpostavil lanskoletno preventivno akcijo v Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, kjer so med drugim v času odmora dijakom na desno roko nataknili vrečko, da so lahko izkusili, kakšen je občutek življenja brez roke.

Mladi velikokrat vzornike iščejo v uspešnih športnikih, kot je tudi Tim Gajser, ki je letošnji ambasador akcije Bodi zvezda, ne meči petard! Povedal je, da v življenju ni nikoli prižgal petarde. Mladim pa svetuje, naj si izberejo kakšne pametne zadolžitve, športne aktivnosti itd., da niti ne bodo imeli časa za neumnosti. “Ko vržeš petardo, pa le poči, prestrašijo se živali, pa tudi ljudje,” je poudaril.

Policisti so sicer lani obravnavali 47 kršitev po zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih.

Po tem zakonu je prodaja pirotehničnih izdelkov dovoljena med 19. in 31. decembrom, uporabljajo pa jo lahko med 26. decembrom in 1. januarjem. Pirotehnične izdelke prve in druge kategorije lahko uporabljajo mladoletniki, stari od 14 oziroma od 16 let, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok in med katere spadajo predvsem petarde, pa je prepovedana.

Pirotehniko, ki povzroča hrup, je sicer prepovedano uporabljati v strnjenih naseljih in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih potniškega prometa in na površinah, kjer potekajo prireditve.

Globe za kršitve tega zakona se gibljejo med 400 in 1200 evri. Sicer pa policisti posebej opozarjajo, naj uporabniki pirotehniko kupujejo v trgovinah, ki imajo dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Na izdelku naj preverijo oznako CE, pred uporabo pa naj dobro preverijo navodilo proizvajalca, ki mora biti v slovenskem jeziku.

Na ministrstvu za okolje in prostor pa opozarjajo, da ognjemeti in druga pirotehnična sredstva vplivajo na koncentracije prašnih delcev PM10. Te so v prazničnem času, predvsem v silvestrski noči, močno povišane.

Ognjemeti povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije delcev v zraku, dušikovih oksidov in žveplovega dioksida. Delci, ki so posledica ognjemetov, so zelo majhni in vsebujejo strupene težke kovine, kot na primer stroncij, barij in svinec. Če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot en teden.

Ta onesnaževala so emitirana v zrak le v nekaj urah, kar povzroča goste oblake zelo drobnih delcev, ki lahko prodrejo globoko v pljuča, ter jih spremljajo tudi povišane koncentracije drugih onesnaževal v zraku. Izpostavljenost emisiji onesnaževal, ki jo povzroča ognjemet, lahko pri občutljivejših skupinah, na primer pri otrocih in težjih bolnikih, sproži težji astmatični napad. Drobni delci, ki vsebujejo kovine, povzročajo vnetje dihalnih poti in pljuč tudi pri sicer zdravih ljudeh.

Raziskave so pokazale korelacijo med povišanjem onesnaženosti zraka in poslabšanjem bolezni pri ljudeh z respiratornimi boleznimi in tudi povečanje števila smrti pri starejših ljudeh zaradi kardiovaskularne in respiratorne bolezni, so zapisali v sporočilu za javnost.